Poročali smo že, da se v Izoli praktično vsakodnevno srečujejo z novo škodo na urbani opremi. Na tovrstno početje opozarjajo prek komunikacijskih kanalov Komunale Izola in Občine Izola ter ob različnih priložnostih, predvsem ko so prisotni predstavniki institucij, ki skrbijo za varnost in red. Nazadnje je bilo to izpostavljeno tudi na Varnostnem sosvetu Občine Izola, ki je na sporedu najmanj enkrat na leto. "Sicer lahko rečemo, da zasledujemo nekoliko večji pojav vandalizma v zadnjih dveh letih, povezanih morda tudi s splošnim 'post covidnim' stanjem," opisujejo na Komunali Izola. V drugih obalnih občinah po navajanju pristojnih vandalizma na dnevni bazi ne beležijo, je pa pred kratkim v javnosti odmeval grafit na palači Benečanka v Piranu, v Ankaranu pa je bil denimo nazadnje junija ročno odstranjen in odpeljan prometni znak.
V IZOLI SKORAJ VSAK DAN, DRUGOD MANJ: Kaj je najpogosteje tarča vandalizma in koliko stroškov storilci s tem povzročijo nam?
Izola
Tarča vandalizma v Izoli je različna urbana oprema oz. javna infrastruktura. "Otroška igrala so bodisi poškodovana ali popisana, sanitarije (predvsem) na otroških igriščih zamašene s peskom, popisane in poškodovane so stojnice na mestni tržnici, iz cvetličnih korit na javnih površinah odtujujejo na novo zasajeno okrasno rastlinje, popisane so pohodne površine in okrasni robniki v mestnem parku, z raznimi obvestili in reklamnimi letaki so polepljeni drogovi javne razsvetljave, vratca električnih omaric idr.," naštevajo v izolski komunali, kjer ugotavljajo, da se poškodbe opreme dogajajo vsakodnevno.
Zanimalo nas je, ali se s podobnimi težavami spopadajo tudi v drugih obalnih občinah. "V Ankaranu je bilo nekaj zaznanih primerov vandalizma, vendar gre bolj za občasne zadeve; primeri se beležijo skozi celo leto (približno en tak dogodek na mesec)," so nam pojasnili na Občini Ankarani in dodali, da so se tekom leta srečali s poškodovanjem parkomatov, občasno tudi prometnih znakov, bilo je nekaj manjših poškodb opreme sanitarij na kopališčih. "Na zavarovanem območju Krajinskega parka Debeli rtič pa predvsem poleti prihaja do nedovoljenega skladanja skal in kamenja, med letom so se pojavili tudi grafiti, ki so bili odstranjeni. Zaradi navedenega je območje KPDR, posebej poleti ob povečanem obisku, dodatno nadzorovano," pojasnjujejo na občini Ankaran, kjer vse primere vandalizma prijavljajo policiji, povzročitelji konkretnih škod pa doslej niso bili identificirani.
V Piranu objestneži in vandali najbolj pogosto uničujejo posode za odpadke, urbane klopi, prometno signalizacijo ter ustvarjajo kreacije z grafiti in temu podobnimi umetninami na pročeljih stavb, elektro omaricah in drugih javnih površinah. Največ primerov uničenja skupne lastnine ter povzročitve škode tam zaznavajo v času novoletnih praznikov, ko se poveča uporaba pirotehničnih izdelkov. "Število tovrstnih dejanj naraste še v času poletne sezone, s poudarkom na mesecu juliju in avgustu," opisujejo na piranski občini, kjer prav tako policiji redno prijavljajo primere požigov, uničenja zapornic, parkomatov in ogrožanja splošne varnosti. "Prijave manjših poškodb večinoma ne izvajamo, saj nismo do sedaj še nikoli dobili povrnjene škode, pa tudi odkrivanje storilcev je oteženo," še opisujejo v Piranu, kjer odprava povzročene škode na letni ravni znaša okoli 13.000 evrov, a kot pravijo, velja poudariti, da ne gre vedno za ali zgolj materialno škodo. "Nič manj pomemben ni vidik, ki jo povzročajo nepridipravi v kulturnem in moralnem smislu, kjer je škoda, ki jo lahko povzroči grafit na spomeniško zaščitenih ali kako drugače družbeno pomembnih površinah, neizmerljiva," poudarjajo.
Kot pravijo v izolski komunali, je brez strokovne analize težko govoriti o vzrokih za izživljanje nad urbano opremo. Težko tudi podajo konkretno oceno stroška, ki nastaja zaradi vandalizma. "Upoštevati je potrebno, da k popravilu, sanaciji oz. čiščenju urbane opreme najprej pristopimo v lastni režiji. Zaposleni Komunale Izola morajo zato temu prilagoditi celotni delovni proces oz. čas in tudi s tega vidika lahko govorimo o nepredvidenih stroških, ki posledično nastanejo zaradi časovnega zamika izvedbe predhodno zastavljenega plana dela oz. aktivnosti. Višji stroški iz naslova sanacij poškodb nastanejo v primeru potrebe po zamenjavi urbane opreme, npr. ob zamenjavi posameznega dela otroških igral, sanitarne opreme (WC pokrovi, kotlički, pipe …), kovinskih košev za odpadke ali večjih zabojnikov ipd., pri čemer lahko ti vsakokratno narastejo na nekaj več sto evrov. V primeru potrebe po barvanju zidov ali sanaciji fasadnih ometov pa so lahko zneski znatno višji," razlagajo v Komunali Izola.
BONUS VIDEO: V Piranu prikrajšani za klimatske naprave?
Znano je, da je posameznike, ki stojijo za takšnimi dejanji, izredno težko izslediti. Še težje je, ko gre za dejanja mlajših otrok ali mladostnikov. "Pri tem pa žalosti dejstvo, da so v času izvajanja neustreznega ravnanja na javnih površinah oz. urbani opremi pogosto na licu mesta prisotni tudi starši oz. skrbniki ali druge starejše osebe, ki takšno početje očitno dopuščajo, kar je nerazumljivo in nedopustno," opozarjajo.
Kot je pojasnil Jure Griljc s koprske policijske uprave je preiskanost teh kaznivih dejanj trenutno 32,4 odstotna, torej lahko zaključimo, da je izsleden vsak 3. storilec tega kaznivega dejanja.
Glede na posledice neprimernega ravnanja z urbano opremo na otroških igriščih bi sicer lahko sklepali, da so storilci uporabniki otroških igrišč – ti so običajno mlajši otroci (v spremstvu staršev oz. skrbnikov) ali mladostniki, v drugih primerih bi lahko šlo tudi za starejšo mladino ali odrasle posameznike. "Sicer pa dokler se povzročitelja dejansko ne identificira, o tem ne moremo špekulirati," pravijo na izolski komunali, kjer vsake posamezne škode ne prijavljajo policiji.
Na PU Koper ob tem opozarjajo, da je 'vandalizem' splošen pojem, ki je, vsaj kar se tiče kaznivih ravnanj posameznikov, zajet v dva zakona.
Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) v 16. členu opredeljuje vandalizem kot prekršek. Stori ga oseba, ki namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave. Za storitev tega prekrška je predvidena globa.
Druga vrsta kaznivih ravnanj, kjer posameznik poškoduje stvar, je opredeljeno v 220. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Stori ga oseba, ki tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi nerabno. Zakon za storilca predpisuje denarno kazen ali kazen zapora do dveh let, če je povzročena škoda velika, pa se storilec lahko kaznuje z zaporom do 5 let. Pregon storilca se začne na predlog oškodovanca.
Po pregledu statističnih podatkov, ki jih vodi policija, je bilo ugotovljeno, da na območju Obale letos še niso zabeležili prekrška po 16. členu ZJRM-1; so pa na območju policijske postaje (PP) Koper, PP Izola in PP Piran letos skupno obravnavali 68 kaznivih dejanj 'Poškodovanja tuje stvari' po 220. čl. KZ-1, pri čemer je nastalo za 73.689 evrov premoženjske škode.
S koprske občine pa so nam odgovorili, da medobčinski redarji in nadzornik Medobčinskega redarstva in inšpektorata Istre redno nadzirajo stanje na terenu ter obravnavajo morebitne prijave vandalizma na objektih javne infrastrukture, kot so komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, igrala na otroških površinah in podobno.
"Medobčinska inšpekcija in medobčinsko redarstvo zaenkrat ne zaznavata povečanega števila prijav tovrstnih dejanj, niti na terenu nista zaznala povečanja. Operativni center medobčinskega redarstva Medobčinske uprave Istre v letošnjem letu pravzaprav še ni prejel nobene uradne prijave vandalizma," pravijo v službi za odnose z javnostmi na koprski občini, kjer pa pozivajo: "Če občani zaznajo primere vandalizma, jih prosimo, da se nemudoma obrnejo na medobčinsko redarstvo oz. na policijo."
Zige zage kadi travo zivi zdravo,en triglavcek bom narisal bom enga skadil...