Indijski minister za zdravje Ghulam Azad je triletno obdobje brez novega primera bolezni pozdravil kot velikanski mejnik, saj so še leta 2009 v državi našteli polovico svetovnih primerov bolezni.

Za uspeh se gre po njegovih besedah zahvaliti politični volji, zagotovitvi zadostnih finančnih sredstev, tehnološkemu napredku in prizadevanjem več kot dvema milijonoma zdravstvenim delavcem, ki so izvajali cepljenje.

Uspeh države v boju proti otroški paralizi namreč temelji na obsežnem programu cepljenja, ki se je začel sredi 90. let minulega stoletja. Ekipe so ob podpori lokalnih in verskih voditeljev obredle tudi najbolj odmaknjene predele države in cepljenje izvajale tudi na železniških postajah in na javnih zborovanjih.

Potem ko so v državi še leta 1985 zabeležili 150.000 primerov bolezni, so jo zadnjič odkrili 13. januarja 2011 pri tedaj 18-mesečni deklici v Kalkuti.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sicer državo po 12 mesecih brez novega primera okužbe z otroško paralizo uvrsti v skupino držav brez bolezni, po obdobju treh let brez novega primera pa velja, da je v državi bolezen izkoreninjena. Indija naj bi to potrdilo najverjetneje prejela marca.

Otroška paraliza še vedno razsaja v zgolj treh državah na svetu - v Nigeriji, Afganistanu in Pakistanu. Število primerov okužbe upada tudi v prvih dveh, kar pomeni, da globalna prizadevanja, da bi bolezen postala stvar zgodovine, napredujejo.

Kot je za AFP povedal strokovnjak za otroško paralizo pri WHO Hamid Džafari, so leta 2012 zabeležili najnižje število primerov doslej, za lansko leto pa so glede na prve podatke številke še nižje. "Če se bodo trenutni trendi napredka nadaljevali, bomo lahko že leta 2014 v Afganistanu in v Nigeriji priče koncu otroške paralize," je dejal.

Zaskrbljenost, tudi v Indiji, pa ostaja zaradi razmer v Pakistanu, kjer so zdravstveni delavci, ki izvajajo cepljenje, tarče talibanov, ki jih imajo za vohune.