Stopnja dobrega počutja je v Furlaniji - Julijski krajini (FJK) precej višja od italijanskega povprečja. To izhaja iz drugega poročila italijanskega statističnega zavoda Istat o stopnji t. i. pravičnega in trajnostnega dobrega počutja na posameznih ozemljih (BesT).
V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI SE POVEČINI DOBRO POČUTIJO: Precej boljše od italijanskega povprečja
Trst
Poročilo je vzelo v poštev enajst glavnih kazalcev: zdravje, izobraževanje, delo in usklajevanje le-tega z življenjskim tempom, ekonomsko dobro počutje, družbene odnose, politiko in institucije, varnost, krajinske in kulturne znamenitosti, okolje, inovacije, raziskovanje in ustvarjalnost ter kakovost storitev. Obenem so poleg teh glavnih upoštevali še 64 drugih krajevnih kazalcev, na podlagi ugotovitev pa so dežele oziroma pokrajine razvrstili v pet glavnih razredov dobrega počutja: nizkega, srednje-nizkega, srednjega, srednje-visokega in visokega.
Iz zbranih podatkov izhaja, da se pokrajine v FJK v 62,7 odstotka primerov uvrščajo v srednje-visok ali visok razred dobrega počutja, v srednje-nizkega ali nizkega pa le 16,3 odstotka. To je precej boljše od italijanskega povprečja, kjer je le 41,8 odstotka v višjih razredih, 35,6 odstotka pa v nižjih, poroča Primorski dnevnik. Po odstotku primerov v najvišjih razredih se je FKJ uvrstila na sam vrh lestvice, saj je v tem prehitela Trentinsko - Južno Tirolsko, ki pa prednjači po še nižjem odstotku primerov v nižjih razredih (15,7 odstotka).
Med pokrajinami v FJK prednjači Trst, kjer je kar 71,4 odstotka primerov uvrščenih v srednje-visok ali visok razred dobrega počutja, medtem ko je pordenonska pokrajina tista z najvišjim odstotkom primerov v srednje-nizkem ali nizkem razredu (20,6 odstotka).
Poglavje, posvečeno RepowerEU Nacionalnega načrta za oživitev in odpornost (PNRR), je del, ki se osredotoča na pobude in ukrepe za povečanje odpornosti energetskega sistema Evropske unije in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, zlasti tistih, ki prihajajo iz Rusije
*** Danes je od Evropske komisije Italija dobila 6 tranšo v višini 8,7 mlijard €...
Sredstva, dodeljena za italijanski PNRR, znašajo 194,4 milijarde evrov po reprogramiranju 8. decembra 2023, razdeljenih na 7 tranš:
* Digitalizacija, inovativnost, konkurenčnost in kultura
* Zelena revolucija in ekološki prehod
* Infrastruktura za trajnostno mobilnost
* Izobraževanje in raziskovanje
* Vključevanje in kohezija
* zdravje
* RepowerEU
Za financiranje nadaljnjih posegov je italijanska vlada odobrila nacionalni dopolnilni načrt (PNC) s sredstvi v višini 30,6 milijarde evrov.
Poleg tega načrt spodbuja ambiciozno agendo reform, pri čemer se zlasti štiri glavne zadevajo:
* javna uprava
* pravičnost
* poenostavitev
* konkurenčnost
Ob tem se sproža povsem legitimno vprašanje, koliko je od Evropske komisije, dobila ali bo dobila Slovenija jQuery1123038428051137122843_1735027786250?