Danes so gimnazije del množičnega šolskega sistema, ki pripravlja mlade za študij. "Odgovornost, ki so jo včasih imele gimnazije, se zdaj očitno, kar kažejo številni statistični podatki, prenaša na visoko šolstvo. Pri tem se zastavlja vprašanje, če je visoko šolstvo zaradi svoje množičnosti za to sploh usposobljeno. Ne gre samo za vprašanje izobraževanja in znanosti, gre tudi za vprašanje vzgoje," je še dejal predsednik države. To je podkrepil s podatkom, da na Goriškem deluje več univerz, fakultet in visokih šol kot srednjih šol.

"Slovenska gimnazija je opravila izjemno pomembno delo za utrjevanje narodne zavesti, angažirala je intelektualno sredino, v kateri se je pojavila in je bila motor slovenskega znanja in ustvarjalnosti. Goričanom na obeh straneh meje pomeni skupno izhodišče, nas povezuje in nam daje možnosti, da bomo sedaj, ko se zavedamo skupnih korenin, tudi kakšno stvar skupaj speljali," je poudaril ravnatelj novogoriške gimnazije Bojan Bratina.

Ravnateljica goriškega liceja Primož Trubar Mihaela Pirih pa je poudarila, da je licej kot naslednik te prve gimnazije iskal svoje poslanstvo v zamejskem prostoru: "Na stičišču kultur in jezikov je vztrajno iskal načine, kako udejanjiti svoje občutljivo in dragoceno poslanstvo, to je skrb za visoko kvalitetno izobraževanje mladih iz slovenske, tokrat manjšinske narodne skupnosti."

Zbrane je pozdravil tudi podpredsednik sveta dežele Furlanije - Julijske krajine Igor Gabrovec. V kulturnem programu pa so sodelovali dijaki in nekdanji dijaki novogoriške in goriške srednje šole.

Z odločbo avstrijskega cesarja s 3. avgusta 1913 je bila po desetletjih dolgih prizadevanjih ustanovljena v Gorici cesarsko kraljeva državna gimnazija s slovenskim učnim jezikom, je o ustanovitvi gimnazije povedal zgodovinar Branko Marušič. Delovala je le leto in pol, nato je morala zaradi bližnje fronte v prvi svetovni vojni prekiniti z delom. V prvem letu goriške slovenske gimnazije se je v štirih razredih in devetih oddelkih šolalo 345 slovenskih dijakov in 17 dijakinj. Poučevalo jih je deset profesorjev, pet suplentov in štirje pomožni učitelji.

Z delom so nadaljevali leta 1944 pod nemško okupacijo, slovensko gimnazijo pa so ponovno obnovili leta 1947 v Šempetru pri Gorici. Danes delo stoletnice tako nadaljujeta dve šoli - gimnazija v Novi Gorivi in licej Primoža Trubarja v Gorici.