V pariškem podnebnem dogovoru leta 2015 so svetovni voditelji po predsedničinih besedah začrtali vizijo, v Glasgowu je treba sprejeti zelo konkreten načrt za zmanjšanje izpustov v tem desetletju. Ukrepati moramo zdaj, to desetletje, ne v roku 30 ali 40 let, je poudarila in opozorila, da nam znanost jasno pravi, da pri uresničevanju podnebnih ciljev nismo tam, kjer bi želeli biti.

"V globalnem merilu igra Evropa nedvomno vodilno vlogo," je poudarila predsednica komisije. EU je svoje izpuste toplogrednih plinov od leta 1990 že zmanjšala za 31 odstotkov, obenem pa je svoje gospodarstvo povečala za več kot 60 odstotkov, kar po navedbah von der Leynove potrjuje, da je mogoče obenem zniževati izpuste in zagotavljati rast.

A za uspeh pri spoprijemanju s podnebnimi izzivi je po predsedničinih besedah ključno ustrezno podpreti najrevnejše in najranljivejše države sveta ter sprejeti skupna pravila z jasnimi merili za merjenje napredka pri zmanjševanju izpustov.

Razvite države so se zavezale, da bodo za mednarodno podnebno financiranje od leta 2020 do leta 2025 letno zbrale skupno 100 milijard ameriških dolarjev, da bi pomagale najranljivejšim in majhnim otoškim državam, zlasti pri njihovih prizadevanjih za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

EU je največja donatorica, saj prispeva več kot četrtino celotnega zneska. V Glasgowu bo unija tudi druge razvite partnerice pozvala, naj okrepijo svoja prizadevanja in pokrijejo sedanji primanjkljaj v vrednosti skoraj 20 milijard ameriških dolarjev, tako da bi že prihodnje leto dosegli cilj 100 milijard.

Šest let po sprejetju pariškega dogovora si bo EU v Glasgowu prizadevala tudi za dokončanje knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma.

EU je sprejela podnebni zakon s ciljem zagotovitve podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija je julija razgrnila tudi zajeten sveženj s predlogi konkretnih ukrepov za zmanjšanje toplogrednih izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990, o katerem sedaj potekajo težavna pogajanja članic unije, saj so države v zelo različnih izhodiščnih položajih.

EU bo v Glasgowu sodelovala pri več pobudah. Skupaj z ZDA je denimo pripravila pobudo za zmanjšanje izpustov metana, ki predstavlja 70 odstotkov globalnih izpustov, za najmanj 30 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2020. V sodelovanju z Južno Afriko pripravlja politično izjavo o pravičnem energetskem prehodu.

Med konferenco bo unija v paviljonu EU v Glasgowu in po spletu gostila več kot 150 spremljevalnih dogodkov. Na teh dogodkih, ki jih organizirajo različne države ter organizacije iz Evrope in drugih delov sveta, bodo obravnavali številna vprašanja, povezana s podnebjem, kot so energetski prehod, trajnostno financiranje ter raziskave in inovacije.

V ospredju konference v škotskem Glasgowu, ki bo potekala med 1. in 12. novembrom, bo izvajanje pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015. V skladu z njim naj bi pogodbenice globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje.