Kot navajajo, so se zaradi neustreznega posredovanja vlade mnogi študenti znašli v brezizhodni situaciji. Zaradi zaprtja fakultet je popolnoma izgubljeno študijsko leto 2020/2021 in polovica študijskega leta 2019/2020, kar v praksi pomeni dve generaciji študentov. "Storiti moramo vse, da ne bodo enake usode doživele tudi prihodnje generacije."

Kot nam je pojasnil predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) Jure Ciglar, gre za poziv, ki je združil vse pomembne akterje znotraj študentske in akademske skupnosti. "Me zelo veseli, da smo praktično vsi enotni, ta poziv pa je odgovor na celotno delovanje vlade v preteklem letu," je dejal.

Jure Ciglar

"Kot na ŠOUP opozarjamo že dlje časa, je vlada skoraj vse naše predloge ignorirala, za študente se ni naredilo ničesar. Imamo podatke, da vsak četrti študent razmišlja o samomoru. Absurdno je, da je NIJZ to ugotovil šele po enem letu, saj mi na to opozarjamo že od začetka," je še pojasnil Ciglar.

"Skrajni čas je, da se vsaj del zahtev upošteva in da nas vlada začne resno jemati," je zaključil.

Izpostavljajo, da študij na daljavo ni primerljiv s študijem v živo, saj je znanje pomanjkljivo, velik pa je izpad praktičnega dela, kot so klinične, laboratorijske in terenske vaje, športne aktivnosti in praksa. Odsotnost teh po mnenju študentskih organizacij "vodi v pomanjkanje ključnih kompetenc, spretnosti in znanj in posledično manjšo pripravljenost bodočih diplomantov na vstop na trg dela ter manjšo zaposljivost le-teh". Nekaterim je onemogočeno tudi zaključevanje študija, saj je prihod študentov na fakultete omejen za opravljanje nalog v sklopu zaključnih del.

Poudarjajo tudi, da se pojavljajo zdravstvene težave, ki so posledica dolgotrajnega sedenja pred zasloni, predvsem pa so zaskrbljujoči izsledki raziskave NIJZ o "psiholoških stiskah, ki kažejo alarmantno stopnjo depresije in samomorilnih misli med študenti kot posledice socialne izolacije študentov ter drugih ukrepov, h katerim vlada pristopa brez ozira na dolgoročne posledice". 

"Dodaten stres povzročajo izpiti, ki se od marca lani večinoma izvajajo na daljavo. Pri tem namreč študent ni odvisen le od samega sebe, temveč se zanaša tudi na brezhibno delovanje elektronskih naprav in ustrezno okolje, v katerem opravlja izpit. Nemalokrat prihaja do motenj zaradi neenake dostopnosti internetnega omrežja v državi kot tudi neustreznih pogojev in okolja za študij, kar vpliva na uspešnost študentov pri preverjanju znanja," še opozarjajo.

Vlada je študentom pomagala le z dvema solidarnostnima dodatkoma

Študenti so tudi v velikih finančnih stiskah, saj zaradi zaustavitve javnega življenja študentskih del ne morejo več opravljati. Sicer je vlada poskušala to reševati z dvema solidarnostnima dodatkoma v vrednosti 150 evrov, "kar je popolnoma nezadosten ukrep". 

Težave so se še poglobile z zaprtjem študentskih domov

Z zaprtjem študentskih domov je študentom odvzela pravico do bivanja na začasnem prebivališču. Zatrjujejo, da študentski domovi ob upoštevanju ustreznih ukrepov predstavljajo "epidemiološko varnejše okolje kot domača okolja, kjer prebiva pod isto streho več generacij, tudi tiste iz rizičnega dela populacije". "Študentski domovi nikoli niso bili žarišča okužb," so še poudarili.

Od vlade zato zahtevajo ustrezen dialog, posluh in sodelovanje vlade, MIZŠ in MDDSZ s študentsko skupnostjo, premik odprtja fakultet iz oranžne v rdečo fazo ob upoštevanju hibridnega modela ter hkratno odpiranje čitalniških mest v knjižnicah, način izvedbe študija pa naj bo prepuščen univerzam oziroma visokošolskim zavodom.

Zahtevajo izvajanje vseh praktičnih delov študijskih programov in izpitov na fakultetah, kjer je to mogoče že v črni fazi. Zahtevajo tudi ustrezno ciljno usmerjeno finančno pomoč študentom, ki jo potrebujejo in psihološko pomoč v obliki zagotovitve financiranja dejavnosti psihosocialne pomoči.

Zahtevajo razširitev izjem študentov, ki jim je navkljub zaprtju dovoljeno bivanje v študentskih domovih, podaljšanje pravice do subvencioniranega bivanja v študentskih domovih, podaljšanje statusa oziroma možnost izjemnega vpisa v naslednji letnik za tiste, ki zaradi kakršnihkoli posledic epidemije covid-19 niso uspeli opraviti študijskih obveznost, zamrznitev štipendij za tiste, ki zaradi kakršnihkoli posledic epidemije covid-19 niso uspeli opraviti študijskih obveznosti, pa tudi primerno obravnavo tujih študentov in študentov na izmenjavah, saj so v času epidemije soočeni s specifičnimi okoliščinami.

Za konec zahtevajo tudi natančen načrt in navodila za izvedbo študijskega leta 2021/2022 do 31. julija.

"Brez družbe znanja tudi ni države v pravem smislu," so zaključili.