Gre za vožnjo v nasprotno ali prepovedano smer, prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju za več kot 50 kilometrov na uro, namerno nespoštovanje rdeče luči na semaforju, zavračanje preizkusa psihofizičnega stanja, vožnjo pod vplivom alkohola in mamil nad 1,5 promila, zavračanje testiranja voznikov na alkohol in mamila ter vožnjo pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja ali v času, ko je vozniško dovoljenje vozniku začasno odvzeto ali ukinjeno.

Za te najpogostejše prekrške, katerih posledice so hude poškodbe in velika gmotna škoda, so se denarne kazni zvišale z dosedanjih od 5000 do 15.000 kun (od 676 do 2028 evrov) na od 10.000 do 20.000 kun (od 1352 do 2700 evrov).

Kazni so usmerjene predvsem proti vztrajnim kršilcem predpisov

Voznik, ki bo v treh letih dvakrat ponovil katerega od osmih najhujših prometnih prekrškov, bo ostal brez vozniškega dovoljenja za najmanj šest mesecev. Za vsak naslednji tovrstni prekršek pa sledi odvzem vozniškega dovoljenja še za najmanj leto dni.

Zakon poleg tega uvaja možnost začasnega odvzema vozila, s čimer bo sodišče večkratnim kršiteljem odvzelo sredstvo za ponavljanje prekrškov. Določa so tudi pogoje, pod katerimi lastniki svojih vozil ne bodo smeli dati v uporabo drugim voznikom. S 500 na 1000 kun (s 67 na 135 evrov) so se zvišale tudi kazni za neuporabo varnostnega pasu, nepravilnega prevoza otrok in nepravilno uporabo mobilnega telefona med vožnjo.

Hrvaško notranje ministrstvo je ob uveljavitvi zakonskih sprememb na svoji spletni strani izpostavilo, da je lani v prometnih nesrečah na Hrvaškem umrlo 317 ljudi, večinoma zaradi "štirih morilcev v prometu" - prevelike hitrosti, alkohola, neuporabe varnostnega pasu in nepravilne uporabe mobilnih telefonov.

Na Hrvaškem je bilo lani 7,7 mrtvih v prometu na 100.000 prebivalcev, medtem ko je povprečje v EU pet mrtvih na 100.000 prebivalcev.