Logarjeva je na novinarski konferenci o covidu-19 povedala, da natančne epidemiološko jasne povezave še niso odkrili, gre pa najverjetneje za stike v delovnem okolju, kjer je prihajalo do potovanj med državami na Balkanu, Nemčijo in Slovenijo. "Zato je mogoče, da je nekdo od zaposlenih bil tisti, ki je vnesel virus in je nato zbolel njegov sodelavec v tem podjetju in nato okužbo prenesel na domače," je dejala Logarjeva in dodala, da je prvi bolnik trenutno hospitaliziran v mariborskem UKC, ostala dva člana družine pa že dobro okrevata v domačem okolju.

Logarjeva je ob tem glede epidemioloških razmer dejala, da se stanje v državi za zdaj ne izboljšuje tako hitro, kot bi si želeli. Stanje glede števila hospitaliziranih se je konec tedna celo nekoliko poslabšalo, a Logarjeva upa, da je temu vsaj delno tako zaradi dejstva, da je med vikendi nekaj manj odpustov iz bolnišnic in se bo trend trend zmanjševanja priliva novih bolnikov v bolnišnice v naslednjih dneh nadaljeval.

Večjega sproščanja ukrepov ta teden ne pričakuje, saj se epidemiološke razmere ne izboljšujejo. Glede vračanja dijakov v srednje šole je povedala, da so se tako odločili na pobudo šolskega ministrstva. Logarjeva meni, da je smotrno, da v času umirjanja stanja, čeprav še nismo dosegli rumenega epidemiološkega stanja v vseh regijah, vseeno storijo ta korak. Hkrati so se odločili za obvezno nošenje mask v razredih tako za učitelje kot za dijake in učence od šestega razreda naprej.

"V vseh teh mesecih smo se naučili, da maske pomagajo pri omejevanju širjenja okužbe. Če sta v prostoru dve osebi in nobena ne nosi maske, je skoraj 70-odstotna možnost prenosa virusa. Če okuženi nosi masko, neokuženi pa ne, se verjetnost že bistveno zmanjša, nekoliko nižji je učinek, če je obratno. Medtem ko v primerih, ko masko nosita oba, tveganje za prenos okužbe skoraj izničimo," je pojasnila Logarjeva.

Ob tem je zagotovila, se odstotek kisika v krvi v primeru nošenja maske ne zniža, kar pomeni, da zaradi tega naša kri ne bo nič manj oksigenirana in naši možgani ne bodo delovali nič slabše. Strah, da bodo otroci zaradi mask doživljali pomanjkanje kisika, je zato po njenem neupravičen. Še enkrat je poudarila nujnost nadaljevanja cepljenja proti covidu-19 po programu in čim prejšnjo precepljenost populacije, kar je eden od najbolj učinkovitih ukrepov, ki omeji širjenje bolezni kot tudi obolevnost.

Čim prej je po njenem mnenju treba doseči vsaj 60-odstotno precepljenost prebivalstva, potem pa se moramo skupaj potruditi, da bo ta čim višja. Kot pravi, je vsaj 90-odstotna precepljenost tista, ki zanesljivo ustavi širjenje virusa. Takrat po njenem ne prihaja več do epidemičnih, pač pa le še do posamičnih pojavov pri tistih, ki ne morejo biti cepljeni ali ne ustvarijo zadostne zaščite s protitelesi.