Brazdasti kiti na severni polobli zrastejo do 22,5 metrov in tehtajo 50 ton, še večji pa so njihovi vrstiki na južni polobli. Ti lahko v dolžino merijo kar 26 metrov in tehtajo 80 ton. Trenutno so na t. i. Rdečem seznamu opredeljeni kot ranljiva vrsta, a bodo njihov status v Sredozemlju ocenjevali ponovno.

Tilen Genov iz društva Morigenos je pojasnil, da nova ocena sicer še ni končana, "a glede na številčnost vrste v Sredozemlju kaže, da bo sredozemska populacija brazdastega kita opredeljena kot ogrožena". Glavne grožnje tej vrsti so, tako Genov, naleti hitrih ladij, podvodni hrup, kemično onesnaženje in mikroplastika.

"Na podlagi fotografij hrbtnih plavuti in drugih delov telesa bomo lahko v sodelovanju s kolegi iz tujine ugotavljali, ali sta kita že bila identificirana drugod, zračni posnetki pa bodo omogočili ugotavljanje njunega telesnega stanja," je še povedal Genov.

Ob tem društvo poziva vse, ki so v teh dneh na morju, naj jim v primeru opažanj kitov to čim prej sporočijo na telefonsko številko 031 77 10 77. S tem namreč lahko pomagamo zbirati pomembne informacije o gibanju in zdravstvenemu stanju teh živali, pravijo.

Lastnike plovil pa prosijo, da se kitom ne približujejo na manj kot 200 metrov in s tem zmanjšajo morebitni negativni vpliv nanje.

POGOVOR Z DIABETOLOGINJO JANO KOMEL IZ ZD KOPER: "Vitamin D dokazano zmanjša pojavnost akutnih okužb dihal"

Smo sredi drugega vala koronavirusa, njegove posledice bomo čutili še dolgo. Ali držijo trditve, da lahko okužbo preprečimo tako, da okrepimo svoj imunski sistem? Nas ta res ščiti pred koronavirusom? Ker je koronavirus (SARS CoV2) zelo nalezljiv virus, se z njim lahko okužimo kljub dobremu imunskemu sistemu.