Tradicionalna slovesnost v Rižarni, ki so jo nacisti med drugo svetovno vojno spremenili v zbirno in uničevalno taborišče, je tudi letos zaradi ukrepov proti novemu koronavirusu potekala brez občinstva.

Kot poroča Primorski dnevnik, sta se Dipiazza in Hrovatinova v svojih govorih navezala na težko pandemično preizkušnjo. "Vojna in osvoboditev sta se dotaknili čisto vseh. Od podjetnikov, ki so pred deportacijo reševali svoje zaposlene, do železničarjev, ki so zaustavljali vlake in deportirancem omogočili beg, ter enotnega naroda, ki je s skupnimi močmi pregnal okupatorja," je dejal tržaški župan in poudaril pomen skupnega boja proti enotnemu virusnemu sovražniku.

Opozoril je, da se dneve spomina vse pogosteje instrumentalizira. "Politična opozicija je duša demokracije, te pa ne smemo zlorabljati za ideološke namene," je dejal.

"Skupna Evropa je potrebna, da postavimo temelje postcovidne družbe," pa je dejala zgoniška županja in poudarila, da nam morajo biti vrednote odporništva v oporo kot svetilnik, ki ladji omogoči varen pristan. "Boljši jutri je vedno mogoč, zanj se je treba vsak dan boriti," je dodala po navedbah Primorskega dnevnika.

V imenu krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), sta v Rižarni skupni venec položila Ksenija Dobrila in Ivo Corva.

Predstavniki SKGZ in SSO so se padlim za svobodo poklonili tudi na goriškem pokopališču. Skupna venca so položili na spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju in na obeležje padlim jugoslovanskim vojakom. Šopek cvetja so položili tudi na grob žrtve fašistov Lojzeta Bratuža, so sporočili iz SKGZ.