Giovanni Angelo Becciu

Sardinijski kardinal Giovanni Angelo Becciu je bil nekoč eden najvplivnejših ljudi v Vatikanu. Leta 2020 se je bil po navodilih papeža Frančiška prisiljen odreči kardinalskim "pravicam in privilegijem", ker se je znašel v središču finančnega škandala. Bil je namestnik vodje papeževega kabineta, kar mu je omogočalo, da svobodno prihaja do papeža. Imel pa je tudi velika pooblastila v okviru centralne uprave cerkve. Kasneje je bil premeščen na mesto upravnika vatikanskega oddelka za kanonizacijo svetnikov.

Becciu je prvi kardinal, ki so ga leta 2023 obsodili zaradi goljufije in poneverbe, izrečena mu je bila kazen petih let in šestih mesecev zapora. Še vedno trdi, da je nedolžen. Na sodbo vatikanskega sodišča se je pritožil in dokler sodni postopek traja, ima pravico živeti v stanovanju v Vatikanu. Sveti sedež ga je označil kot "tisti, ki ne more izbirati", vendar Becciu trdi, da ni bilo izrecno izraženo, da se ga izključi iz konklava, prav tako nihče od njega ni zahteval pisnega odstopa. Odločitev glede Becciuja naj bi po vsej verjetnosti sprejel kolegij kardinalov.

Preiskava Becciuja je bila usmerjena v investicijo Svetega sedeža v nepremičnino v Londonu, zaradi katere naj bi cerkev izgubila na desetine milijonov dolarjev.

Bi lahko naslednji papež bil švedski kardinal?

Pred dnevi se je kot potencialni kandidat za papeža v medijih pojavil 75-letni švedski kardinal Anders Arborelius. V katoliško vero se je spreobrnil pri dvajsetih, v državi, ki je večinsko protestantska. Za kardinala je bil imenovan leta 2017. Potrdil je, da bo sodeloval v konklavu za izvolitev novega papeža, je pa tudi povedal, da je papeža Frančiška prosil, naj ga razreši dolžnosti kardinala, saj se želi vrniti v samostan na jugu Švedske. Papež je njegovo prošnjo odobril, vendar do konca njegovega mandata še ni bilo odločeno. Nekdanji karmeličanski menih je znan kot odločen zagovornik cerkvenega nauka in med drugim nasprotuje možnosti, da bi ženske postale diakonise, pa tudi blagoslavljanju istospolnih parov. Zavzema se za sprejem migrantov v Evropi.

Tokratni konklave naj bi bil nepredvidljiv

Po svetu živi 1,4 milijarde rimokatoličanov. Za tokratni konklave se napoveduje, da bo zaradi različnih dejavnikov izredno nepredvidljiv. Kardinalski zbor se bo zbral v Sikstinski kapeli, kjer bodo razpravljali in glasovali, dokler ne bo izbrano eno samo ime, ki bo dobilo dvotretjinsko večino. Ker je kar 80 odstotkov kardinalov imenoval papež Frančišek, bodo številni izmed njih prvič sodelovali pri volitvah za novega papeža. Prvič v zgodovini bo med volivci manj kot polovica Evropejcev. Zato je napovedovanje, kdo bo izbran za naslednjega papeža, težje kot kadarkoli doslej, poroča BBC.

To naj bi bili verjetni kandidati za novega papeža

Pietro Parolin je 70-letni Italijan, je bil državni tajnik Vatikana pod papežem Frančiškom, torej njegov glavni svetovalec. V tej vlogi je vodil Rimsko kurijo in deloval kot papežev namestnik, zato ga mnogi vidijo kot enega glavnih favoritov za naslednika. Ostro je kritiziral legalizacijo istospolnih porok po svetu.

67-letni Filipinec Luis Antonio Gokim Tagle, ki ga zaradi predanosti socialnim vprašanjem in naklonjenosti do migrantov imenujejo 'azijski Frančišek'. Nasprotuje pravici do splava in evtanaziji. Leta 2015 je pozval cerkev, naj ponovno oceni svoje ostro stališče do istospolno usmerjenih, ločencev in mater samohranilk, ker si vsakdo zasluži sočutje in spoštovanje. Za kandidata je veljal že leta 2013, ko je bil izvoljen Frančišek.

65-letni Fridolin Ambongo Besungu iz Konga po navedbah BBC velja za vodilnega kandidata. Za kardinala ga je imenoval papež Frančišek. Nasprotuje blagoslovom za istospolne poroke, saj trdi, da "so zveze oseb istega spola v nasprotju s kulturnimi normami in same po sebi zlo". V intervjuju leta 2020 je govoril v prid verski pluralnosti in rekel: "Naj bodo protestanti protestanti in muslimani muslimani. Z njimi bomo sodelovali. Toda vsak mora obdržati svojo identiteto."

76-letni Peter Kodwo Appiah Turkson je bil prvi Ganec, ki je postal kardinal leta 2003 pod papežem Janezom Pavlom II. Tudi on je že leta 2013 veljal za potencialnega kandidata. Kitarist, ki je nekoč igral v funk skupini, je nagnjen h konservativnosti, vendar pa je nasprotoval kriminalizaciji istospolnih odnosov v afriških državah. Leta 2012 so ga obtožili, da je na vatikanski škofovski konferenci podal strah vzbujajoče napovedi glede širjenja islama v Evropi, za kar se je pozneje opravičil.

72-letni Madžar Peter Erdo je kardinal od 51. leta starosti in je zelo cenjen, od leta 2006 do 2016 je dvakrat vodil Svet evropskih škofovskih konferenc. Bil je del konklava, ko so izvolili Frančiška in njegovega predhodnika papeža Benedikta. Med migrantsko krizo v Evropi leta 2015 je dejal, da Cerkev ne bo sprejela migrantov, saj je to enako trgovini z ljudmi.

83-letni Italijan Angelo Scola je nekdanji milanski nadškof in je leta 2013, ko je bil Frančišek izbran, veljal za glavnega kandidata.

71-letni Nemec Reinhard Marx je deset let svetoval papežu pri reformi Cerkve in še vedno nadzoruje finančno reformo Vatikana. Zagovarjal je bolj ustrežljiv pristop do homoseksualcev in transspolnih oseb. Leta 2021 je ponudil odstop zaradi napak pri spopadanju s spolnimi zlorabami otrok v nemški katoliški cerkvi. Odstop je Frančišek zavrnil. Pred dvema letoma je zapustil kardinalske vrste.

80-letni Marc Ouellet iz Kanade je bil že dvakrat potencialni kandidat za papeža, leta 2005 in 2013. Dolga leta je vodil vatikanski škofovski dikasterij. Velja za konservativca s sodobnimi pogledi, ki se močno zavzema za ohranitev celibata za duhovnike. Pozval je k večji vlogi žensk pri vodenju Katoliške cerkve, vendar nasprotuje njihovemu posvečenju.

69-letni Američan Robert Prevost ima številne lastnosti, potrebne za vlogo papeža. Papež Frančišek ga je pred dvema letoma izbral za zamenjavo Ouelleta na mestu prefekta vatikanskega škofovskega dikasterija in mu zaupal nalogo izbire naslednje generacije škofov. Dolga leta je deloval kot misijonar v Peruju, preden je bil imenovan za nadškofa. Velja za reformatorja, a morda premlad za papeža. Njegovo obdobje nadškofa v Peruju so zameglile obtožbe o prikrivanju spolnih zlorab.

79-letni Robert Sarah prihaja iz Gvineje in je znan po svoji privrženosti doktrini in tradicionalni liturgiji, velja za nasprotnika reform papeža Frančiška. Sin obiralca sadja je postal najmlajši nadškof pri 34 letih, ko ga je imenoval papež Janez Pavel II. Leta 2021 se je upokojil kot vodja vatikanskega urada, ki nadzira liturgične obrede katoliške cerkve.

60-letni Italijan Pierbattista Pizzaballa je bil posvečen v Italiji, ko je bil star 25 let. Naslednji mesec se je preselil v Jeruzalem in od takrat živi tam. Papež Frančišek ga je pred petimi leti postavil za kardinala. Kolegi kardinali so bili navdušeni nad njegovim globokim razumevanjem Izraelcev in Palestincev ter sedanje vojne v Gazi.

78-letnega Kanadčana Michaela Czernya je za kardinala imenoval papež Frančišek in je tako kot on jezuit, znan po svojem dobrodelnem in misijonarskem delu po vsem svetu. Čeprav je bil rojen v nekdanji Češkoslovaški, se je njegova družina pri dveh letih preselila v Kanado. Veliko je deloval v Latinski Ameriki in Afriki, kjer je ustanovil afriško jezuitsko mrežo za boj proti aidsu in poučeval v Keniji. Trenutno je vodja vatikanskega dikasterija za pospeševanje človekovega celostnega razvoja.