Ljudje se najpogosteje soočajo z obliko sladkorne bolezni tipa 2, ki je povezana predvsem z dejavniki življenjskega sloga, kot so neuravnotežena prehrana, premalo gibanja in debelost. Pri tem tipu bolezni telo postane odporno na učinke inzulina, hormona, ki je odgovoren za uravnavanje ravni sladkorja (glukoze) v krvi. Obenem trebušna slinavka morda ne proizvaja dovolj inzulina, da bi ta primanjkljaj nadomestila. Diabetes tipa 2 lahko dolga leta ostaja prikrit, saj okvara trebušne slinavke napreduje postopoma, porast krvnega sladkorja je počasnejši, opaznejših znakov bolezni ni takoj zaznati. Pogosto se bolezen sčasoma stopnjuje, kar zahteva prilagoditve pri spopadanju z njo.

Pri sladkorni bolezni tipa 1 gre za avtoimunsko bolezen, ki se običajno razvije že v otroštvu ali mladostništvu, čeprav se lahko pojavi v katerikoli starosti. Imunski sistem zmotno napade in uniči celice beta v trebušni slinavki, ki sicer proizvajajo hormon inzulin ter ga izločajo v krvni obtok. Zaradi njegove odsotnosti pride do hitrejšega porasta krvnega sladkorja, kar kmalu privede do različnih zdravstvenih težav. Pri otroških sladkornih bolnikih sta ogrožena njihova rast in razvoj, zato je njihovi obravnavi treba nameniti posebno pozornost.

Nosečniški oziroma gestacijski diabetes se pojavi med nosečnostjo pri ženskah, ki prej niso imele sladkorne bolezni. Nosečnost namreč lahko povzroči povečano odpornost na inzulin, kar vodi do težav pri obvladovanju ravni sladkorja v krvi. Zato je pri nas že ustaljena praksa preverjanja ravni sladkorja v krvi pri nosečnicah.

Prepoznavanje znakov in simptomov sladkorne bolezni je ključno za zgodnjo diagnozo in učinkovito obvladovanje bolezni. Med značilne znake uvrščamo:

- povečano žejo in pogosto uriniranje,
- utrujenost,
- povečano lakoto,
- nepojasnjeno hujšanje,
- zamegljen vid,
- počasno celjenje ran ali pogoste okužbe,
- mravljinčenje ali odrevenelost v rokah in nogah

Pomembno je poudariti, da se lahko ti simptomi razlikujejo med posamezniki. Nekateri morda sploh ne kažejo nobenih znakov bolezni, zato so zelo smiselni redni zdravniški pregledi in preiskave.

Ključno vlogo pri preprečevanju in obvladovanju vseh tipov sladkorne bolezni ima prehrana. Pri posameznikih s tveganjem za sladkorno bolezen lahko z uravnoteženo prehrano zmanjšamo verjetnost za razvoj te bolezni. Za tiste, ki so že diagnosticirani, pa je temelj učinkovitega zdravljenja.

Osredotočiti se je potrebno na različna hranilno bogata živila. Dnevni obroki naj vključujejo sadje, zelenjavo, polnozrnata žita, puste beljakovine in nenasičene maščobe. Ogljikovi hidrati neposredno vplivajo na raven sladkorja v krvi, zato je potrebna pazljivost pri njihovem vnosu. Omejiti je potrebno vnos sladkorja in prečiščenih ogljikovih hidratov, predvsem z izogibanjem sladkim pijačam, predelani hrani in sladicam. Priporočljiva je izbira sestavljenih ogljikovih hidratov, kot so polnozrnata živila, stročnice in živila, bogata z vlakninami, ki počasneje vplivajo na porast krvnega sladkorja. Pomemben je tudi nadzor nad velikostjo porcij, ki pomaga uravnavati energijski vnos in raven sladkorja v krvi.

Poleg ustrezne prehrane je pri soočanju s sladkorno boleznijo zelo pomembna tudi redna telesna dejavnost. Sploh sladkorno bolezen tipa 2 je mogoče pogosto obvladati že s spremembo življenjskega sloga, kljub temu pa je včasih potrebno predpisati zdravila za zniževanje ravni sladkorja v krvi, v določenih napredovalih primerih celo zdravljenje z inzulinom. Slednje je bolj značilno za sladkorno bolezen tipa 1, kjer se zdravljenje z inzulinom običajno začne takoj po postavitvi diagnoze in traja celo življenje. Bolniki si morajo za uravnavanje ravni sladkorja v krvi vbrizgavati inzulin ali uporabljati inzulinske črpalke. Za uspešno zdravljenje katerekoli vrste sladkorne bolezni je nujno pogosto spremljanje in redni zdravniški pregledi.

Sladkorna bolezen je zapletena in razširjena bolezen, vendar jo je mogoče obvladati s pravim znanjem in predanostjo. Ne glede na tip bolezni, lahko zdrav način življenja in ustrezna zdravstvena oskrba bistveno spremenita stanje in omogočita zadovoljno življenje. Sladkorna bolezen ni obsodba; je stanje, s katerim se je potrebno soočiti s pogumom in upanjem.

asist. Špela Bužinel (UP Fakulteta za vede o zdravju)