Pogorišče požara na Trubarjevi 40 v Piranu je ostalo nedotaknjeno od avgusta 2019. (Vse fotografije pogorišča v prispevku so iz osebnega arhiva lastnice stanovanja v drugem nadstropju objekta, ki ga je zajel požar. Nekatere so bile posnete z dronom, saj vstop v objekt ni mogoč.)

"Kar se dogaja, je šlo krepko čez mejo zdravega razuma. Imamo neznosen smrad, sploh kadar je bolj deževno ali nizek pritisk. Iz umivalnika v kuhinji mi včasih smrdi po zažganem. Pred nekaj meseci smo dobili v hišo na hodnik še veliko podgano in smo jo morali loviti … Pred požarom se podgane niso pojavljale. Na občini sem opozorila na to in čez en teden so prišli naredit deratizacijo," pripoveduje stanovalka.

Kot poudarja sogovornica, živi tik ob pogorišču. "Torej, kot je zgorelo, tako je ostalo. Počistili so se samo malo spodnji prostori od občine (v pritličju, op. a.) in neka malenkost na drugi strani, ki je tudi v najemu. Prvo in drugo nadstropje (dve zasebni stanovanji, op. a.) sta nedotaknjeni, ker obstaja nevarnost, da se to poruši. Občina si je oprala roke in čaka sodne mline," nadaljuje sogovornica.

"Občina bi morala zavarovati objekt, ogroženo je naše zdravje"

"Imamo ogromno muh, plesen, zelo smrdi po plesni. Na vhodni strani moje hiše, kjer je največje pogorišče, je vse nepočiščeno. Ne razumem in ne vem, kako da ni možno kaj storiti," se sprašuje. Glede na to, da ima občina svoje prostore v pritličju, bi po njenem mnenju namreč morala "urgirati". "Naj zavarujejo ta objekt, dajo najlon na okna, naj pošpricajo z apnom, da ne bo toliko tega smrada. To ogroža naše zdravje in v kolikor se ne bo nič storilo, bomo primorani ukrepati na višjih inštancah," poudarja.

"Nisem še videla župana, da bi prišel sem, mogoče je prišel, ampak ga videla nisem. Vem, da zdaj potekajo sodni postopki in možno, da bodo sodni mlini mleli še leta … Smilijo se mi lastniki, ki niso ne krivi ne dolžni, in morajo čakati in čakati in vse stoji. Vsake toliko se sliši, kot da se nekaj podira, morda samo mačke hodijo po pogorelem objektu …" nadaljuje Pirančanka. "Jaz že kašljam od te vlage, smrada, moji 84-letni mami tudi ni dobro, živi v strahu," dodaja.

Sogovornica se obenem sprašuje, kako občina vse to dovoljuje tudi s turističnega vidika. Kot je navedla, pozna primer lastnika apartmaja, kjer zavoljo smrada, ki se širi iz objekta, letos niso imeli gostov.

"Bojim se, da se bo nekega dne vse podrlo"

"Gospod, ki je delal fasado na sosednji hiši, ki je bila umazana od požara, mi je rekel, da mi po celi dolžini hiše teče, kadar dežuje," pripoveduje in nadaljuje: "Stanovanje se nam uničuje, ko je slabo vreme, in bojim se, da se bo nekega dne vse podrlo. In na občini čakajo neke strokovnjake že več kot eno leto," opisuje stisko, ki jo doživljajo ona in drugi sosedje.  

"Res je nevzdržno in mislim, da se s strani občine nič ne naredi. Očitno je tale ekipa na občini totalno nesposobna, zavedam se, da so to lastniška stanovanja in da to pade vse na lastnike oziroma zavarovalnice, ampak občina ima spodaj prostor, razdeljen na dva prostora, in dolžni so nekaj narediti iz teh dveh prostorov, ker tisto, kar so oni počistili, ni nič …" nadaljuje.

"Velika neodgovornost in neposlušnost, samo prelagajo z enega na drugega," opisuje odnos občine. "Nihče ni potrkal na vrata sosedov in nas vprašal, kako nam je in kako se počutimo. Mi smo primorani vohati smrad in čakati, da se bo kaj porušilo. Ko dežuje, dežuje noter, prišlo bo še do kakšne bolezni," z obupom v glasu zaključuje sogovornica.