Dr. Aksinja Kermauner (na fotografiji zgoraj), specialna in rehabilitacijska pedagoginja ter visokošolska učiteljica na UP PEF, svoje študente na dodiplomskem študijskem programu Pedagogika in podiplomskem Inkluzivna pedagogika že vrsto let spodbuja k ustvarjalnosti, ki prinaša navdušujoče in tudi nagrajene rezultate.

"Prilagojene igrače in pripomočki predstavljajo inkluzivnost, to pomeni, da so primerni za vse, ne samo za otroke s slepoto in slabovidnostjo. Ker so veččutni, vzpodbujajo še ostale, večkrat zapostavljene čute," je udeležencem predavanja izpostavila dr. Kermauner. Pri tem je dodala, da je v zadnjem obdobju, ki je prežeto s posledicami epidemije, veččutnost odmaknjena, zato so prilagojeni in izvirni pripomočki zelo dobrodošli za vse. "Vsi radi tipajo in raziskujejo," pravi učiteljica, ki je bila nekoč zaposlena tudi kot profesorica slovenščine in likovnega pouka na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani.

Kako prilagodimo igrače

Igra je osnovni element vsakega otroštva. Igrače izpolnjujejo otrokove motorične, izkustvene in čustvene potrebe, z njihovo prilagoditvijo pa se spremenijo predvsem tipne oz. slušne informacije. Prilagodi se jih za tipanje, poslušanje, vonjanje in okušanje. Te modifikacije je mogoče vpeljati čisto v vse šolske predmete, kar omogočajo tudi sodobni didaktični pripomočki in razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Najboljši primeri prilagoditev, ki so jih v zadnjih letih ustvarili študenti z UP PEF, so vključeni v knjigo urednic dr. Aksinje Kermauner in dr. Janje Plazar 'Prilagojeni pripomočki in metode pri vzgojno-izobraževalnem delu z otroki s posebnimi potrebami', ki je razdeljena po triadah in je uporabna za otroke z različnimi razvoji in potrebami.

Izdelani pripomočki so zbrani tudi v spodnjem video posnetku.

Prilagojene igrače v Otroškem muzeju v Celju

Otroški muzej Hermanov brlog je edini otroški muzej v Sloveniji, ki že od leta 1955 razstavlja več kot 400 igrač slovenskega in mednarodnega prostora različnih časovnih obdobjih. V zbirki najdemo prilagojene za senzorno in gibalno ovirane otroke, ki so jih izdelali tudi študentje iz Kopra. Gre za izvirne izdelke, ki jih uporabljajo še v zavodu za slepo in slabovidno mladino ter šolah, kjer se šolajo slepi otroci. Prilagojene družabne igre tako povežejo vse otroke. Posledično slepi in slabovidni niso izključeni iz družbe, polnočuteči pa na tak način spoznavajo svoje skrite čute.

Kristina Naglost stoji ob reliefni sliki

Nagrajeni izdelki študentov UP PEF

Številni prilagojeni izdelki študentov UP PEF, sedaj diplomantov, so prejeli lokalne in nacionalne nagrade ter priznanja. Med njimi so Boštjan Bonin z Da Vincijevo 'Zadnjo večerjo' (2015), Barbara Domiter z maketo 'Škofjeloškega pasijona' (2016), Ariela Abraham z avtorsko zgodbo 'Čudna ovčka Beba in njeni običajni prijatelji' (2017), Hana Kovač, Barbara Šturbej z Jakopičevo prilagojeno sliko 'Zima', ki je tudi zvočno podprta, Kristina Naglost, ki prejela Valvazorjevo priznanje za repliko slike Toneta Kralja z naslovom 'Srečanje' (2020), ter Ema Palovšnik za inkluzivno knjigo 'Legenda o zlatorogu' (2021).

Ina Sulič in Aksinja Kermauner

Odmeven je bil tudi predlanski projekt diplomantke Ine Sulič iz Kopra, ki je s pomočjo Osnovne šole Pier Paolo Vergerio il Vecchio in Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper zbrala prostovoljce, ki so izdelali številne didaktične igrače za otroke z okvaro vida. Izdelki so bili ob podpori UP PEF, Osrednje knjižnice Srečka Vilharja ter Medobčinskega društva za slepe in slabovidne v Kopru razstavljeni ('S prsti do znanja') in nato podarjeni v uporabo Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani.

Vabljeni še na ostala zanimiva predavanja in interaktivne delavnice ter razstavo visokošolskih učiteljic s študijskega programa Vizualne umetnosti in oblikovanje v okviru Tednov odprtih predavalnic na UP PEF.