Poslanec Dejan Kaloh je dejal, da so se v SDS za sklic nujne seje odbora odločili zaradi številnih sporočil državljanov, ki da pogrešajo ažurne podatke glede covida-19 in ukrepanje ministrstva za zdravje.

V SDS so odboru za zdravstvo predlagali sprejetje štirih sklepov. V primeru njihovega sprejetja bi odbor vlado pozval k spremljanju pojavnosti covida-19 in zagotavljanju nemotenega sekvenciranja ter zagotavljanju zadostnega testiranja, zdravljenja in cepiva proti covidu-19. Predlagali so tudi, da odbor vlado pozove, naj ažurno in celovito obvešča javnost o stanju covida-19 v Sloveniji.

V SDS so odboru za zdravstvo predlagali še, naj vlado pozove, da sledi pozivu Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni ter okrepi kampanjo cepljenja proti covidu-19. Odboru so predlagali, naj ministrstvo za zdravje pozove k pripravi poročila o dosedanji porabi davkoplačevalskega denarja v zvezi s covidom-19 na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva ter ga odboru posreduje v 30 dneh.

Poslanci sklepov, ki jih je predlagal SDS, niso izglasovali. Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski je ocenila, da so v zdravstvu veliko večje težave, kot je covid-19. Med njimi je izpostavila čakalne dobe in dostopnost do družinskih zdravnikov.

Poslanci Svobode so bili sicer v razpravi večkrat kritični do ukrepov za preprečevanje širjenje epidemije covida-19, ki so bili v veljavi v času prejšnje vlade. Med drugim so bili kritični do zaprtja šol in priporočil o nošnji mask na prostem. Poudarili so tudi, da bi pozivi k cepljenju morali prihajati s strani strokovnjakov in ne politikov.

Poslanka SD Bojana Muršič pa je med drugim dejala, da bi bilo smiselno ljudi spodbujati k samoodgovornemu ravnanju. "Velika večina se je razvadila, premalo je umivanja rok," je povedala.

Poslanci Levice in NSi na seji niso razpravljali.

Na seji odbora DZ za zdravstvo so sodelovali tudi infektologi, ki so glede covida-19 pojasnili, da intenzivno zdravljenje zaradi te bolezni potrebuje malo bolnikov, oddelke pa trenutno polnijo predvsem druga respiratorna obolenja. Po besedah epidemiologinje Maje Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da zdaj veliko breme predstavlja kroženje virusa gripe, pri najmlajših pa okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). "Kar se tega tiče, ni dobra sezona, vendar so bile take sezone že v predpandemskem obdobju," je pojasnila.

Ob tem so infektologi poudarili tudi pomen cepljenja proti covidu-19 in drugim respiratornim obolenjem. Predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Maribor Božena Kotnik Kevorkijan je med drugim opozorila, da je precepljenost proti gripi in proti covidu-19 slaba. "Vsi ste lahko vzorniki, če se cepite," je poudarila in opozorila, da nekateri v politiki z odsvetovanjem cepljenja delajo škodo bolnikom in javnosti.

Pomen cepljenja, predvsem ogroženih skupin ljudi, je izpostavila tudi infektologinja Mateja Logar. Izpostavila je tudi pomen zgodnjega testiranja in posledično zgodnjega zdravljenja, kar zmanjšuje potrebo po zdravljenju v bolnišnici.