Direktorja kliničnega centra KBC Zagreb je z zdravniško napako v oddaji Nedeljom u 2, v kateri je gostoval ginekolog, soočil voditelj Aleksandar Stanković. Ćorušić je odgovoril, da je za ta primer prvič slišal leta 2017. S pacientko so se, ko je od njenega odvetnika prišla zahteva po odškodnini, pogodili in ji izplačali 83.000 kun (11.000 evrov) odškodnine.

"Na ultrazvoku včasih zamenjajo stran. To, kar je tistemu, ki dela ultrazvok, levo, je pri pacientki desno," je pojasnil Ćorušić. Ko ga je Stanković soočil z dejstvom, da je bolnišnica priznala napako, on pa je noče, je odgovoril: "Dal sem soglasje, recimo, da priznam, da sem storil napako, ki pa ni bistveno vplivala na življenje te ženske."

Ćorušić se je dotaknil tudi primera Mirele Čavajda, ki ji na Hrvaškem niso hoteli opraviti prekinitve nosečnosti po 24. tednu nosečnosti, čeprav ima otrok ogromen tumor na možganih. Menil je, da se v imenu KBC Zagreb zaradi njenega primera nima kaj opravičevati, in dodal, da ne ve, kdo bi na Hrvaškem lahko storil "feticid". "To ni del našega izobraževanja, to ni naše delo," je zatrdil.

Ćorušić je s svojimi izjavami o prekinitvi nosečnosti v pozni nosečnosti na kritične odzive naletel tudi med slovenskimi ginekologi. V oddaji na hrvaški nacionalni televiziji je pred tednom dni namreč ocenil, da bo Čavajda na postopek morala v Slovenijo, saj da na Hrvaškem ne znajo opravljati "feticida", pri katerem "z iglo vstopiš v maternico in ciljaš srce fetusa", potem pa se "plod po delih odstranjuje".

Predstojnik ljubljanske porodnišnice Gorazd Kavšek je zatem v izjavi sporočil, da "postopek umetne prekinitve nosečnosti v moderni medicini že dolgo ne poteka več tako, kot je žal razbrati iz izjav nekaterih hrvaških kolegov".

Čavajda se je, potem ko so jo na Hrvaškem zavrnile vse bolnišnice, odločila, da postopek prekinitve nosečnosti opravi v Sloveniji.

Vprašanje pravice do splava na Hrvaškem javnosti sicer ne polarizira tako, kot bi bilo mogoče sklepati po izjavah hrvaških ginekologov. Anketa, ki jo je med 16. in 19. majem opravila televizije HRT, je namreč pokazala, da je za popolno prepoved splava na Hrvaškem le 15 odstotkov vprašanih. Za 73 odstotkov vprašanih je prepoved nesprejemljiva, 11 odstotkov vprašanih pa je nevtralnih.