Zaradi smrti sodnika Juhanija Hoirvonena se je sodišče odločilo, da prodaje Patriinih oklepnikov Sloveniji in Hrvaški ne bo več obravnavalo skupaj, ampak ločeno. Slovenski del se je namreč že končal 11. oktobra, hrvaški pa se še ni začel in bi se prvotno moral začeti 5. decembra. Sojenje se je sicer začelo 20. avgusta.

Čeprav bi preostala sodnika v senatu v skladu s finsko zakonodajo lahko nadaljevala s procesom, "pa se je sodišče odločilo, da v tej situaciji ločijo primera", je za pojasnil tožilec Rappe.

"Tako bo sodba za slovenski del znana 30. januarja. Nato se bo začelo sojenje za hrvaški del afere," je še povedal in zatrdil, da bosta preostala sodnika v procesu povsem pristojna za sprejetje prvostopenjske sodbe za slovenski del. Po prvotnih načrtih naj bi sodbo izrekli skupaj po koncu hrvaškega dela primera, predvidoma konec pomladi ali v začetku poletja.

Na zatožni klopi v slovenskem delu sicer sedi pet nekdanjih zaposlenih v tem orožarskem koncernu - nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wiitakorpi, nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Vehicles Heikki Hulkkonen, zastopnik Patrie za Slovenijo Reijo Niitynen, direktor prodaje Tuomas Korpi ter glavni finančni direktor Kai Nurmi.

Osumljeni so podkupovanja javnih uslužbencev v Sloveniji oziroma oseb, ki so vplivale na nakup 135 osemkolesnikov za Slovensko vojsko za 278 milijonov evrov leta 2006. Vsi vztrajajo, da s prodajo oklepnikov v Sloveniji ni bilo nič narobe.

Tožilec Rappe je za obtožene zahteval po dve leti in pol zapora, razen za Nurmija, za katerega je zahteval leto dni pogojne zaporne kazni.