Dr. Gorazd Janez Pretnar je ob začetku našega pogovora pohvalil vlado in novo vodstvo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je po njegovem mnenju zelo dobro vodila državo skozi epidemijo covida-19 – do točke, ko so razglasili, da je epidemije v Sloveniji konec. "Redko kdo je tu razumel, da gre samo za administrativen model, ki je pomenil, da blagovne rezerve ne nabavlja več civilna zaščita, ampak da so te nabave prepuščene zdravstvenim ustanovam in vsem ostalim, ki jih potrebujejo. Sicer je bilo ob tem rečeno, da je virus še vedno prisoten in opozorilo, da je potrebno še vedno izvajati vse preventivne ukrepe, ampak takrat ni tega nihče več jemal resno," se spominja Pretnar.

Kot izredno veliko napako je izpostavil izjavo, da so maske obvezne le tam, kjer ni mogoče obdržati varnostne razdalje 1,5 metra. "V vsaki trgovini, nakupovalnem centru, lekarni, bencinski črpalki ljudje hodimo drug mimo drugega, ves čas dihamo, razdalja med nami pa je v nekem trenutku zagotovo manjša od 1,5 metra ali enega metra. Tukaj vidim trenutno najbolj šibko točko. To navodilo, da so maske še vedno nujno potrebne, je bilo premalo jasno izraženo in premalokrat povedano," je prepričan priznani strokovnjak.

Gorazd Janez Pretnar

Kot drugo napako je navedel prehitro sproščanje ukrepov na mejah, neprimerna pa se mu zdi tudi čakalna doba za testiranje za okužbo z novim kronavirusom. "Če so informacije, ki sem jih zasledil v zadnjih dneh, da se na testiranje čaka kar nekaj dni, resnične, to nikakor ni prav. Te stvari bi morale teči promptno, z jasnimi navodili. Tukaj capljamo in tukaj je tudi zdravstvo popustilo."

Bo dopustom sledil drugi val epidemije?

Iz podatkov o potrjenih okužbah zadnjega tedna je, tako Pretnar, težko napovedati, kako se bodo okužbe širile. "Naši južni sosedje so imeli pred kratkim verski praznik, ki bi lahko bil začetek novega večjega števila okužb. Delavci, ki prihajajo iz južnih republik, so pri nas verjetno zaposleni v gradbeništvu, gospodarstvu in tukaj bi bilo smiselno, da vsi, ki izkoriščajo te delavce in na njih služijo velike denarje, te ljudi pošljejo na testiranje in ga tudi plačajo. Ni vse samo na državi, NIJZ in ministrstvu, stvar je na vseh nas," poudarja Pretnar. V nedeljo, denimo, so v Sloveniji potrdili eno novo okužbo z novim koronavirusom ravno pri tujem državljanu, skupaj pa so pri tujcih v Sloveniji potrdili 20 primerov okužbe.

Pretnar pričakuje, da se bo v naslednjih dneh veliko Slovencev in Slovenk na počitnice odpravilo na Hrvaško, šele 14 dni po njihovi vrnitvi bomo videli, kako bo stanje na Balkanu vplivalo na epidemiološko sliko pri nas. "Dva tedna po vrnitvi prvih dopustnikov bomo dobili odgovor, ali je prvi turistični val prinesel veliko novih okužb, katere bo težko obvladovati, ali bo to število majhno in obvladljivo. Tukaj vmes se gibljemo."

Epidemiologi sicer zaenkrat precej uspešno zamejujejo okužene: "Ko pa bo neko število dopustnikov preseglo kapaciteto reakcije epidemiologov, takrat bomo lahko rekli, da smo na pragu drugega vala. Dokler je tako kot sedaj, pa mislim, da še nismo," meni Pretnar.

Maske, maske in še enkrat maske

Kot pravi, je ogromno odvisno od nas samih in preventivnih ukrepov, ki se jih držimo. Pri tem mikrobiolog izpostavlja predvsem uporabo zaščitnih mask. Glede na raziskave, ki so bile narejene pri prenosu gripe, je zaščita maske do 25-odstotna. Ampak glede na to, da včasih ne vemo, kdo je prenašalec, da ta lahko ne razvije nikakršnih simptomov, z masko predvsem ščitimo druge.

"Razočaran sem nad sodržavljani, ki so maske tako zlahka odvrgli. Ko grem v trgovino, dam masko gor zaradi drugih, vseh tistih, ki jih bom srečal in jih spoštujem, čeprav jih ne poznam. Maske nosimo, da pred okužbo ščitimo druge, ne toliko, da ščitimo sebe," poudarja Pretnar, ki ugotavlja, da nekateri mask ne nosijo iz trme, drugi, ker ne verjamejo, da zares ščiti, tretji pa menijo, da virusa sploh ni. "Vse to pa ne pripomore k zajezitvi virusa. Zdravil ni, cepiva tudi še ni na vidiku … nošenje mask je tako edini in zelo preprost način za preprečevanje širjenja virusa," je prepričan.

Razvijati bi morali tudi zdravila, ne le cepivo 

V globalnem smislu pa ga moti, da se veliko denarja zbira za novo cepivo, medtem ko bi sam pričakoval, da bi se ekvivalentna sredstva uporabilo za zdravila. "Nikoli ne imej vseh jajc v isti košari," je Pretnar ob tem citiral angleškega kolega. Ni namreč nujno, da bodo cepiva uspešna, da bodo uporabna za vse, lahko bodo povzročala neprimerne stranske učinke, lahko da ne bodo razvila popolnoma trajne imunosti in podobno. "Bi bila pa zelo dobrodošla zdravila, ki bi preprečevala razmnoževanje virusov. Tukaj bi pričakoval večje angažiranje tako pri nas v Sloveniji kot na ravni Evropske unije in Svetovne zdravstvene organizacije," je še zaključil mikrobiolog.