Martin Lumbar se je z glasbo ukvarjal že od otroštva in je bil kot svobodni umetnik aktiven glasbenik. Bil je prvi solist radijskega otroškega in mladinskega zbora. Skozi življenje je spoznaval različno glasbo, od rock'n'rolla do indijske klasične glasbe in sodeloval v različnih glasbenih projektih. Kot pedagog je glasbo predstavil širokemu krogu slovenske mladine, piše v najavi njegovega koncerta v Etnoklubu Zlati zob iz leta 2012.

Z glasbo se je Lumbar ukvarjal vse od otroštva; že pri osmih letih je glas posodil Velimirju Gjurinu v Kekčevi pesmi. Besedilo naslovne pesmi filma Srečno, Kekec! je napisal Kajetan Kovič, Orkester RTV Ljubljana pa je vodil Marjan Vodopivec.

Desetletja je proučeval in študiral indijsko klasično glasbo. Igral je na dva indijska inštrumenta, sitar in table, ki se jih je učil pod vodstvom Ravija Shankarja, svetovne avtoritete na področju indijske klasične glasbe. Lumbar je njegov najboljši učenec z Zahoda, je še pisalo v najavi iz leta 2012.

ZAČENJA SE KURILNA SEZONA: Tukaj so razlogi za prehod na toplotno črpalko

Oskrba s toploto je v našem življenju zelo pomembna Ko vstopimo v hladno okolje, naše telo prerazporedi kri do trupa in tako ščiti ter ohranja toploto vitalnih organov. Hkrati telo omejuje pretok krvi v kožo, kar pomeni, da lahko dlje časa zadržimo več notranje toplote.

Kantavtor je imel nezaustavljivo potrebo, da na svojih koncertih z glasbo in besedo približa ritem in melodijo indijske klasike, je navedel portal Sončeve pozitivke, preko katerega je Lumbar prodajal svoj album. Izpod njegovega sitarja, tabel in kitare, predvsem pa skozi njegov glas, je oblikoval vedno nove improvizacije nikdar dokončanih indijskih skladb.

Sodeloval je pri filmskih in gledaliških projektih, kot instrumentalist pa je prispeval k novemu zvoku Laibachov pri njihovemu albumu Let It Be (1988). V skladbi Across the Universe je pel v duetu z Anjo Rupel, kot koproducent in častni gost je sodeloval pri projektu Videosexa Ljubi in sovraži (1992). Udejstvoval se je tudi pri projektih pop izvajalcev, kot so Alka Vuica, Let 3 in Magnifico.

Po navedbah portala je kantavtorjeva osebna filozofija temeljila na trdnem prepričanju, da je vse, na kar lahko stavi, le zvestoba samemu sebi. Tako se je v 90. letih lotil produkcije albuma, na njemu edino možen način, ki mu je zagotavljal popolno svobodno kreativnost: v popolnoma lastni režiji. Bil je samemu sebi finančni producent, avtor glasbe in besedila, aranžmajev, snemalec in seveda izvajalec.

Leta 2003 je po več kot desetletju dela ustvaril Samotno ptico Kristal, kot je po tem šamanskem simbolu naslovil album, s 13 pesmimi v slovenskem in angleškem jeziku, opremljenimi z bogato likovno opremo - naslovnica je delo akademske slikarke Stanislave Sluge Pudobske.