Mutacije predvsem virusov RNA niso nič posebnega in so bile pričakovane tudi pri novem koronavirusu, je na dopoldanski novinarski konferenci izpostavil Štrukelj. Pri mutaciji gre lahko za spremembo ene ali več aminokislin, na primer na površini.

Ta trenutek ima angleški tip virusa devet mutacij na konici oz. površinskem tipu, ki omogoča pripetje virusa na človeško celico. "Trenutno se to kaže v večji virulentnosti, virus se torej lažje širi. To se kaže v večjem številu okužb, ne kaže pa se ta trenutek v večji smrtnosti ali v močnejšem poteku druge faze same bolezni," je pojasnil Štrukelj.

Podobna mutacija virusa, blizu mesta, ki omogoča pripetje virusa na celico, je bila prisotna tudi pri danskih minkih, zaradi česar so se odločili, da vse odstranijo, je spomnil. V tem primeru je do mutacije prišlo zaradi preskoka na človeka in nazaj. "Verjetnost, da je prišlo do teh mutacij s preskokom na druge nosilce, druge živalske vrste, je špekulacija, ki se ta trenutek močno raziskuje," je danes glede novega seva iz Velike Britanije povedal Štrukelj. Mutacija je sicer običajno posledica t. i. selekcijskega pritiska, npr. zaradi zelo učinkovitih zdravil ali cepiv, ki bi se jim virus skušal izmakniti.

Novi sev ne vpliva na učinkovitost cepiv!

Po dozdajšnjih izsledkih in vitro študij novi sev, kot pravi Štrukelj, ne vpliva na učinkovitost cepiv. "Ta mutacija sicer nekoliko spremeni površino, a minimalno, cepiva bodo učinkovita," je zatrdil. Testirali so za cepiva podjetij Moderna, Pfizer, AstraZeneca in Johnson&Johnson.

Ob tem je izpostavil prednosti cepiv, ki uporabljajo nove tehnologije, gre za RNK-cepivo. Ker znanstveniki poznajo mutacije virusa, lahko v enem dnevu v laboratoriju naredijo genski konstrukt, vgradijo mutacijo virusa in naredijo novo serijo cepiv. "Seveda mora biti tudi ta serija cepiva testirana glede varnosti in učinkovitosti, ampak postopek je bistveno hitrejši, kot bi bil pri konvencionalnih cepivih," je poudaril.

V kliničnih preiskav je trenutno sicer 82 različnih cepiv. Približno polovica je po besedah Štruklja konvencionalnih, torej tistih, ki uporabijo oslabljen virus ali pa proteinsko osnovo virusa, približno polovica pa jih je na osnovi novih tehnologij.

Marija Magajne

Evropska agencija za zdravila (Ema) ravno danes odloča o odobritvi prvega cepiva proti covidu-19 v EU. Cepivo, ki sta ga izdelala ameriški Pfizer in nemški BioNTech, tako kot cepivo Moderne, temelji ravno na tej novi tehnologiji. Po pričakovanjih bi bila lahko odločitev znana v sredo, prve odmerke cepiva pa bi lahko v Sloveniji dobili konec tedna, je danes napovedala Marija Magajne z ministrstva za zdravje.

V prvi fazi bodo v Sloveniji cepili 10.000 ljudi

V prvi pošiljki bo nekaj manj kot 10.000 doz cepiva, toliko ljudi pa bodo tudi cepili. Cepljeni bodo tako drugo dozo cepiva prejeli iz naslednje pošiljke. Bo njenih besedah gredo s to odločitvijo v smeri čim večje precepljenosti. Zagotovila je, da bo pri cepljenju ministrstvo za zdravje sledilo navodilom proizvajalca in strokovnjakov. Pojasnila je tudi, da je za doseganje dela kolektivne imunosti treba z dvema odmerkoma cepiti vsaj 60 odstotkov prebivalstva.

Pojasnila je tudi, da je transport iz centralne lokacije na mesta cepljenja bolj enostaven, saj cepiva ni treba prevažati pri temperaturi minus 80 stopinj Celzija, ampak pri dveh do osmih stopinjah. Po prevozu bo treba cepivo porabiti v štirih dneh.

Ob opozorilu generalnega sekretarja Interpola Jürgena Stocka, da bo ob začetku dobave cepiv proti covidu-19 po svetu močno porasel kriminal, saj se bodo številni skušali polastiti dragocenega cepiva, pa je Magajnejeva odgovorila, da bo po potrebi poskrbljeno za dodatno varovanje.

Glede vrstnega reda cepljenja je pojasnila, da se bo najprej cepilo tiste oskrbovance domov za starejše, ki v zadnjih treh mesecih niso preboleli covida-19. Morda bodo cepili tudi nekatere zaposlene v domovih za starejše, tudi tukaj pa bodo imeli prednost tisti, ki v zadnjih treh mesecih niso preboleli covida-19. Poudarila je, da se sicer cepljenje svetuje tudi tistim, ki so okužbo že preboleli.

Do konca leta nato pričakujejo drugo pošiljko cepiva, ki naj bi zadoščala za cepljenje zdravstvenih delavcev. Januarja bi, tako ocenjuje Magajnejeva, lahko bilo na voljo že cepivo drugega proizvajalca.

Napovedani začetek je na današnjem srečanju štirih predsednikov komentiral tudi predsednik vlade Janez Janša. Kot je dejal v izjavi po srečanju, bo strategija cepljenja prvenstveno usmerjena v to, da se drastične posledice epidemije ne bodo pospeševale, temveč preprečevale. "Stroka se je poenotila glede prioritet, količine, ki so bile napovedane, pa naj bi ostale takšne kot so. Še posebej s hitrim cepljenjem najbolj rizičnih skupin pa bomo bistveno vplivali na najbolj tragične posledice epidemije. Vse to, čemur se moramo odpovedati, stikom, obiskom, druženjem, zabavam, javnemu življenju, lahko v veliki meri kasneje nadoknadimo, tisto, česar ne moremo nadoknaditi, pa so izgubljena življenja," je opomnil.

Predsednik republike Borut Pahor pa je izpostavil, da bo uspešna strategija cepljenja prebivalstva gotovo zaokrožila dediščino, oceno o tem, kako uspešno se je vlada soočila z epidemijo.

Ministrstvo je sicer pozvalo splošne zdravnike, zdravstvene domove in koncesionarje, da zberejo ter posredujejo podatke o bolnikih, ki bi lahko sodili v rizično skupino in niso stanovalci domov za starejše.

Štrukelj je danes izpostavil še novo obetajočo zdravilno učinkovino za zdravljenje covida-19. Za ivermektin, sicer staro zdravilo, ki se uporablja proti parazitom, so v predkliničnih študijah ugotovili, da 5000-krat zmanjša replikacijo virusa znotraj celice. Ob tem je opozoril, da še nima dovoljenja za uporabo, saj mora pred tem še skozi tretjo fazo preizkušanja na 20.000 do 30.000 posameznikih, zato odsvetuje, da bi učinkovino jemali sami.