Fotografija oljke iz Turčije. Foto: Maja Podgornik

"Tradicionalni ukrepi vsako leto pripomorejo k zelo majhni količini pridelanih oljk in pridelavi olja slabše kakovosti. Najboljši ukrep za kompenzacijo slabih okoljskih pogojev je vsekakor namakanje in uravnoteženo gnojenje. S tem rastlini omogočimo, da ima na voljo vsa potrebna hranila in vodo. S to dodatno vodo pa se tudi hladi ob zelo močnih pripekah," pravi Maja Podgornik, vodja Inštituta za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper.

Tako oskrbljena oljka doživlja bistveno manjši stres kot oljka, ki ni namakana. Če oljki ne pomagamo blažiti stresa, ga bo blažila sama tako, da bo sama uravnotežila rodnost drevesa v danih pogojih. Oljkarji, ki so poskrbeli za namakanje, ali so kakršenkoli drug način blažili vplive suše, so ohranili "dokaj zadovoljiv" delež oljk.

BONUS VIDEO: Pedofili prežijo tudi na naših plažah; kako reagirati?

"Žal se bo le-ta zaradi popolne prepovedi uporabe vode za kmetijske dejavnosti znatno zmanjšal," pojasnjuje Podgornikova. Voda je nujno potrebna tudi za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, ne le za namakanje. Veliko oljkarjev je letos namenilo dodatna finančna sredstva za vzpostavitev namakalne infrastrukture, ki pa je kljub ekstremni suši ne more uporabljati.

"Bolj kot namakanje oljkarje močno skrbi, da zaradi prepovedi uporabe vode ne bo mogoče izvajati ukrepov proti boleznim in škodljivcem oziroma vsaj minimalnih ukrepov za blaženje suše, pri katerih je poraba vode zanemarljiva," dodaja Podgornikova. V primeru popolne prepovedi uporabe vode v kmetijstvu namreč ni dovoljeno niti škropljenje.