Pri hiši imamo mačke.
Zjutraj se vse lačne postavijo pred vrata in čakajo. Takšne so kot Slovenci - čakamo. Tudi hrano čakamo.

Zgodaj zjutraj pa nas obišče sosedov mačkon, ki je navajen skakati na kljuko in odpira vrata.
Zanimivo, da sploh ni lačen in da drugače teh mačk sploh ne mara.
A ko skoči na kljuko in se vrata odprejo, mačkon stopi najprej k gospodarici, ostale mačke pa planejo po hrani.

Takšni smo Slovenci kot moj trop mačk pred vrati.
Naredi ti, da meni ne bo treba.

Eno je senzacionalizem , drugo pa je novinarstvo. Evgenija je za to kar dela v redu novinar . Žal pa se tukaj tudi konča. Žal mnoge stvari prenapihne in jim daje videz ne vem kakšnega dogodka. Včasih opisuje dogodek kot nogometno tekmo. Naprimer tiste demonstracije , ki sploh niso bile namenjene tistemu o čemer je govorila. In to je zame moteče . Napihovati stvari. Postaviti se na stran politike in trobiti kot navijači. Mišiča so komaj postavili na stolček , že so imeli vsi za povedati en kup kozlarij. Tudi s tem , da je napihal. Veste eno je to povedati na en način , drugo pa je iz nekoga delati bedaka.
Tudi dogodki na tržnici so bili znani vsem. Je pa edina , ki je napadla tako , da je prizadela vse . Tudi tiste poštene. To je ta senzacionalizem , ki mi gre na jetra . V novinarskih krogih jo spoštujejo , je pa ne marajo . Skrivati vestičke pred drugimi , samo , da bo ona prva. Saj je ok , ampak , tako se dela med sošolci v osnovni šoli. Novinarstvo pri nas je še vedno na fazi embria , posebno raziskovalno novinarstvo , kjer ima v rokah vajeti država i in moraš plesati kot ti država - beri uredniki- -ukazujejo.
Popolnoma prav dam tistim , ki pravijo , zakaj se ne postavi za delavce , nihče od novinarjev ni pokazal na niti enega od delodajalcev , sploh ne vemo kdo so ti ljudje , ki izkoriščajo delavce v Luki Koper. Zakaj ni nihče pokazal na prejšnje vodstvo v luki , ko so našli toliko zakopanih stvari okoli luke , na bonifiki so našli en akumulator in so skoraj linčali Popoviča. Da ne govorim , ko se je ostrigel za deset dolarjev s kartico od občine . Televizije in mediji so dali ta dogodek pred vsemi mrtvimi takrat na svetu. Ma lepo vas prosim. Zakaj nihče od novinarjev ne piše o nesposobnosti tistih , ki si to res zaslužijo. Pišejo dobro o politikih , ki nimajo pojma in v življenju niso naredili ničesar , razen , da so nas vse zadolžili. To sprejemajo novinarji tako , kot ,da se ni nič zgodilo in zato se tudi nič ne zgodi.
No Evgenija je naredila vsaj prvo stopnico , to je pohvalno , ampak ona in vsi ostali morajo prehoditi še cela nadstropja dreka , katerega nihče noče niti videti niti vohati. Čakamo , da se razgadi samo od sebe , to pa traja in traja in traja.

Kaj pa ti Oseba iz gospodarstva bluziš o neki licenci, bodi malo bolj jasen, prosim!

Đabe, da se rezgledujemo po googlu. Potem je še huje, ker vidimo vso to našo bedo. Tu nam režejo skorjice kruha in ne po svetu. In če te že skrbi za malega človeka, zakaj se potem razburjaš na Carlovo, da intervjuva pred sodiščem ljudi, ki na vsem (malim ljudem) pobirajo denar za krpanje lukenj, ki so nam jih skopali. Dvojna morala! In kaj za vraga se razburjaš, če eni naši Primorki dajo v LJ nagrado. Fovšija ali kaj?
Nenazadnje pa ti ljudje, ki jih Carlova intervjuja, uporabljajo točno take in še hujše metode za diskvalifikacijo svoji nasprotnikov, pa naj še njih trofne. Saj veš, kar seješ to žanješ.

Zakaj g. Evgenija tlači mikrofone v usta samo pred sodišči? Ali ste kdaj slišali ali videli da je šla delavcem tlačit mikrofon v usta zato ker jima zmanjka za kos kruha, ali pa družinam katere delajo in nimajo za preživetje, to je zame pravi in objektiven novinar.

S tem se pa strinjam: propagandno trobilo z Verdijeve je žalostna slika tega, kako si nekateri predstavljajo oblast. Ampak razlika je v tem, da ima vsaka oblast svoje trobilo ali tovarniški bilten, v katerem podpihuje lastno samohvalo in s tem računam. Zato tak bilten tudi zabrišem v koš. Ne morem pa prebaviti, da me ima nacionalni javni medij za bebca in zanj še plačujem obvezno članarino, v tem je štos. Ampak vse je stvar okusa - in kakšne kakovosti so nasi mediji povejo že sami podatki o padanju njihove naklade in gledanosti. K sreči sem blizu Italije in moj procent gledanja SLO televizij vključno s Carlovo se zadnje čase bliža cifri od 1 do 5.