V Izoli danes in v sredo poteka zasedanje biroja Barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja. Biro bo pripravil vsebine zasedanja pogodbenic konvencije, ki ga bo Slovenija gostila decembra. Takrat bo tudi prevzela dveletno predsedovanje organizaciji.
SLOVENIJA JE PRI ZAŠČITI MORJA LAHKO ZGLED: Marsikaj že storjenega, obeta se še širitev zavarovanih območij (VIDEO)
Izola
Župan občine Izola Milan Bogatič in Iztok Škerlič, direktor JZP Izola
Zasedanja biroja Barcelonske konvencije v Izoli, ki je predpriprava za decembrski dogodek, ko bo Slovenija prevzela dvoletno predsedovanje, se je danes udeležilo več predstavnikov držav podpisnic. Konvencija je rezultat mediteranskega akcijskega programa, ki so ga zasnovali Združeni narodi za varstvo Sredozemskega morskega in obalnega okolja, sprejeta je bila leta 1976.
"Za Slovenijo je pomembna zato, ker je kot naslednica bivše države v njej izredno aktivna. To bo že drugo zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije v Sloveniji in to mednarodna skupnost ceni," je dejal Mitja Bricelj, sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Slovenija je poleg tega tudi izjemno aktivna pri izvajanju protokola o celovitem upravljanju z obalo in ga je prva tudi ratificirala septembra 2009. Zato je 25. september postal Mediteranski dan obale, ki ga z Mediteranskim tednom obale vsako leto praznujejo v Izoli.
Barcelonska konvencija je pomembna zato, ker nalaga državam čezmejno sodelovanje za izboljšanje stanja Sredozemlja, ki je izpostavljeno velikim pritiskom, kot navaja državni sekretar, zaradi povečanja ladijskega prometa in s tem povezanih vseh težav, nesreč, pa tudi z odlaganjem odpadkov.
Je pa seveda še toliko bolj pomembna za občine in ljudi, ki ob in z morjem živimo vsak dan. "Konkretno iz tega je nastal tudi priobalni pas Koper-Izola, umaknili smo cesto iz obalnega območja in nastavili določene pilotne aktivnosti, tako na Severnem Jadranu kot tudi na drugih pomembnih točkah," pojasnjuje Iztok Škerlič, direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte (JZP) Izola.
Škerlič napoveduje tudi konkretne rezultate v okviru pomorskega prostorskega plana, in sicer širitev zavarovanih območij: "Tako na meji s Hrvaško na odprtem morju, kot pri Dragonji. V planu je tudi širitev Strunjanskega parka. To pa vse s ciljem ohranjanja biodiverzitete."
Udeležence je v imenu občine Izola pozdravil župan Milan Bogatič, ki je v luči ekološke katastrofe z izlitjem nafte, ki je prizadela Izolo, zatrdil da so na implementacijo pripravljeni tudi na lokalnem nivoju: "Dogovorili smo se, na kak način to sanirati in kdo to vodi."
Slovenija bo od 4. do 8. decembra gostila 23. zasedanje pogodbenic konvencije. Takrat bo prevzela predsedovanje za obdobje 2024-2025. Glavne naloge predsedovanja bodo povezane z zavarovanimi območji na morju, celostnim upravljanjem obalnega območja in pomorskim prostorskim načrtovanjem, posodobitvami načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih ter prilagajanjem podnebnim spremembam.