Slovenija je "zelo zainteresirana" za dobavo teh količin. "Ko bo razpis objavljen, morajo slovenski dobavitelji, eden ključnih je Geoplin, in hrvaška podjetja okrepiti dogovore in verjamem, da se bo posel tudi sklenil," je v izjavi za medije po srečanju s hrvaškim ministrom, pristojnim za energetiko, Tomislavom Ćorićem na hrvaškem otoku Krk dejal Vrtovec.

Zmogljivost terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na Krku so nedavno povečali z 2,6 na 2,9 milijarde kubičnih metrov plina letno. Medtem ko je 2,6 milijarde kubičnih metrov že zakupljenih do leta 2027, bo za novih 250-300 milijonov kubičnih metrov v kratkem objavljen razpis, je dejal Ćorić. Razpis bo odprt za vse, so pa zaenkrat zaznali interes slovenske družbe Geoplin, je dodal. O morebitnem interesu drugih je dejal, da so prenosne zmogljivosti na Madžarsko trenutno že polno zasedene.

Minister @JernejVrtovec si je ogledal LNG terminal na Krku in se sestal s hrvaškim ministrom pristojnim za energetiko dr. Tomislavom Čorićem. Srečanje je namenjeno krepitvi sodelovanja pri zagotavljanju oskrbe z energetskimi viri, zlasti z zemeljskim plinom. pic.twitter.com/vC35q0e4jY

— Ministrstvo za infrastrukturo (@mzi_rs) April 4, 2022

Slovenija bi s temi dodatnimi količinami po Vrtovčevih besedah zadostila okoli tretjino potreb po plinu, in to brez nadgradnje obstoječega omrežja, saj ima kompresorska postaja v Rogatcu zadostno zmogljivost.

Slovenija bi s tem pomembno zmanjšala odvisnost od dobave plina iz Rusije. "Dnevno se pogovarjamo o tem, kako razpršiti dobavo plina, in iščemo najboljše možne kombinacije, da si Slovenija zagotovi neodvisnost od dobave ruskega plina," je dejal Vrtovec. V tej luči je povedal, da se dogovarjajo tudi z Italijani in da obstaja možnost, da bi Slovenija znova uvažala tudi alžirski plin.

Slovenski in hrvaški minister sta sicer potrdila dobro dosedanje sodelovanje med državama, predvsem na področju energetike. Za nadaljnjo krepitev sodelovanja so se danes dogovorili za ustanovitev komisije na ravni ministrstev obeh držav, ki se bo ukvarjala z energetskimi vprašanji, kot so dobava plina, energetska infrastruktura in jedrska energija.

Hrvaška je, kot je po nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Janezom Janšo dejal hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković, zainteresirana za sodelovanje pri morebitni gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek 2), morajo pa v Sloveniji steči ustrezni postopki.

Vrtovec je danes dejal, da je ministrstvo lani izdalo energetsko dovoljenje za Nek 2 in da je prejšnji teden podalo pobudo za umeščanje Neka 2 v prostor. Ta postopek bo vodilo ministrstvo za okolje in prostor. "Ampak to ne pomeni dokončne odločitve za samo gradnjo," je poudaril Vrtovec. Po njegovih besedah bo omenjena komisija, o ustanovitvi katere so se dogovorili danes, pregledala interese in možnosti. Srečanju na Krku je danes sledilo redno srečanje meddržavne komisije za spremljanje izvajanja pogodbe med vladama Slovenije in Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganji, izkoriščanjem in razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško.