Glasovi piranskih volivcev so se pričakovano razporedili med 13 kandidatov, tako da so bili vsi daleč od izvolitve v prvem krogu.

V boju sta ostala Gašpar Gašpar Mišič in Andrej Korenika z 22- oziroma 21-odstotno podporo. Direktor komunalnega podjetja Okolje Gašpar Mišič je tako kot ob prejšnjih nastopih na županskih volitvah v Kopru in Ankaranu predstavljal nešteto zamisli, s katerimi naj bi predvsem omogočili razvoj turizma. Korenika se je predstavljal kot borec proti gradbenim lobijem.

Dosedanji piranski župan Đenio Zadković je ohranil podporo 15 odstotkov volivcev. Četrto mesto je z 12 odstotki zasedel kandidat SD Dušan Olaj, peti je bil z 10 odstotki neodvisni kandidat Robert Fakin. Kristijan Cerovac, predstavnik Gibanja za občino Piran, ki je na prejšnjih volitvah dobilo največ sedežev v občinskem svetu in je omogočilo izvolitev Zadkovića, je pristal šele na devetem mestu z manj kot tremi odstotki podpore.

V Izoli je skoraj 37 odstotkov volivcev podprlo kandidata Gibanja Svoboda Milana Bogatiča, ki se je pretekla štiri leta kot občinski svetnik zavzemal za bolj urejeno ravnanje z nepremičninami in je pripomogel k zavrnitvi občinskega prostorskega načrta na referendumu. Aktualni župan Danilo Markočič je prepričal skoraj 27 odstotkov volivcev, da je delal dobro in da za medijske afere ni kriv.

Manj kot 19 odstotkov volivcev je podprlo Vasilija Žbogarja, ki so ga številni opazovalci imeli za glavnega favorita v Izoli, saj je kot športnik in dobitnik olimpijskih medalj v domačem kraju izjemno priljubljen. Približno 12 odstotkov podpore je dobila kandidatka SD Romina Kralj.

Gregor Strmčnik ostaja edini župan v zgodovini občine Ankaran od njene ustanovitve leta 2014. Prejel je 839 glasov, kar je skoraj 54 odstotkov vseh oddanih. Njegovi nasprotnici nista uspeli prepričati volivcev, da je njegov način vodenja občine preveč avtoritaren in da ni učinkovit. Maja Prodan Jurič, ki je tako kot Strmčnik kandirala brez podpore strank, je dobila 38-odstotno podporo, kandidatka Gibanja Svoboda Breda Krašna pa manj kot 8-odstotno.

Za županski položaj v Sežani se bosta pomerila nestrankarska kandidata Jernej Bortolato, podprlo ga je nekaj manj kot 35 odstotkov volivcev, in Andrej Sila, ki je prejel približno 22 odstotkov glasov. 51 glasov manj kot Sila je dobila kandidatka SD, nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Šele na četrto mesto se je s 13-odstotno podporo uvrstil dosedanji župan David Škabar, kateremu so tekmeci očitali, da je občinska uprava zaspala in da ni delala v korist občanov. Kandidat Gibanja Svoboda David Škapin je dobil 6 odstotkov glasov.

V Ilirski Bistrici je morda nekoliko presenetljivo dobil največ glasov univerzitetni profesor in nosilec neodvisne liste Gremo Gregor Kovačič. Podprlo ga je več kot 45 odstotkov volivcev. Župan Emil Rojc, ki se poteguje za četrti mandat, je prejel nekaj manj kot 38 odstotkov podpore. Kandidata NSi, donedavnega poslanca Andreja Černigoja, je podprlo 14 odstotkov volivcev, kandidata SDS Dušana Grbca pa manj kot 3 odstotki.

V občini Hrpelje-Kozina bo položaj županje še naprej zasedala Saša Likavec Svetelšek. V boju s prav tako nestrankarskim protikandidatom Vasjo Ivančičem je dobila več kot 68 odstotkov glasov.

V Divači sta se v drugi krog uvrstila neodvisni kandidat Robert De Lucia z 38-odstotno podporo in aktualna županja Alenka Štrucl Dovgan, ki je prav tako nastopila s podporo skupine volivcev in prejela 34 odstotkov glasov. Izpadel je kandidat Gibanja Svoboda Mario Benkoč, ki je pred tem javno nastopal predvsem v boju proti zajezitvi potokov Padež in Suhorca.

V Komnu je aktualnega župana Erika Modica v dvoboju s predstavnikom Gibanja Svoboda Boštjanom Žlebnikom podprlo več kot 77 odstotkov volivcev. Edini protikandidat Žlebnik, ki je gledalcem poznan iz oddaje komercialne televizije Delovna akcija, je dobil 22,7 odstotka glasov.

Župan občine Pivka, predstavnik SLS Robert Smrdelj, ni imel tekmecev. V prvem krogu je znova slavil tudi župan Občine Postojna Igor Marentič, ki prav tako ni imel protikandidata.