Cipras sicer nima možnosti, da postane šef v Berlaymontu, saj evropska levica zagotovo ne bo zmagala na volitvah maja prihodnje leto. Bi pa njegova kandidatura nedvomno popestrila volilno kampanjo in verjetno tudi povečala volilno udeležbo.

O verjetnosti Ciprasove kandidature priča njegov obisk v Evropskem parlamentu v Bruslju, kjer se je minuli teden sestal tudi s predsednikom Martinom Schulzem. Šef Sirize je sicer na vprašanja o kandidaturi odgovoril le, da bo odločitev sprejeta decembra.

Cipras je znan po ostrih besedah do trojke in kot goreč nasprotnik politike zategovanja pasu. Siriza je pod njegovim vodstvom postala druga največja grška stranka, za konservativno Novo demokracijo predsednika vlade Antonisa Samarasa.

Da bodo evropske stranke pred volitvami imenovale kandidate za predsednika Evropske komisije, je novost, uvedena na podlagi lizbonske pogodbe, ki je izid evropskih volitev prvič neposredno povezala z izbiro šefa komisije.

Ideja je, da kandidat evropske stranke, ki bo zmagala na volitvah, postane predsednik komisije. A dejstvo je, da imajo glavno besedo še vedno članice, saj predsednika komisije predlagajo voditelji članic unije, parlament pa ga potrdi.

Z imenovanji kandidatov za predsednika komisije v parlamentu med drugim računajo na popestritev kampanje in povečanje volilne udeležbe, ki je akutno nizka in spodkopava demokratično legitimnost hrama evropske demokracije.