Na bolj vroče poletje od običajnega letos lahko računajo na Portugalskem, v Španiji in Italiji. Vročinski vali bodo trajali teden ali dva, nato pa jih bodo prekinile nevihte, ki bodo znižale temperature. Ob tem velja spomniti, da je italijanska vlada aprila uvedla novo pravilo glede klimatskih naprav, ki ne smejo delovati nižje od 27 stopinj Celzija.

S to potezo računajo, da bodo letos privarčevali 4 milijarde kubičnih metrov plina. Tistim, ki novega zakona ne bodo spoštovali, grozi denarna kazen v višini 3000 evrov. Omejevanje temperature se bo nadaljevalo tudi v zimske mesece, ko ogrevalne enote ne bodo smele preseči 19 stopinj Celzija.

Vroči meseci prinašajo tudi nevarnost gozdnih požarov. Najbolj izpostavljeni bosta južna Francija in južna Nemčija. Vročino na Balkanu pa bi lahko prekinjala neurja. Zaenkrat se pričakuje, da bodo temperature pri 32 stopinj Celzija vztrajale tudi več dni.

Lani so v Bukarešti zabeležili 35 dni, ko je bila temperatura nad 32 stopinj Celzija (povprečje je 24 dni) in v Atenah 67 dni (povprečje 46 dni). Letos naj bi bilo takih dni v Bukarešti do 38, v Atenah pa do 63.

Veliko večja bo zaskrbljenost zaradi suše. Vendar se v drugi polovici poletja obetajo pogostejše nevihte. Žal neurja ne bodo dovolj obsežna, da bi končala sušo. Predvsem predstavljajo dvorezen meč. Če na eni strani umirjajo sušo, pa so nevarna za uničenje pridelkov. Spomnimo, lansko poletje so Belgijo in Nemčijo prizadele katastrofalne poplave, najhujše, ki jih je kdaj doživela Evropa. Umrlo je več kot 200 ljudi.