Z uporabo 100.000 simulacij so znanstveniki ugotovili, da obstaja 50-odstotna možnost, da bo do trčenja Rimske ceste z Andromedo prišlo v naslednjih 10 milijardah let. Trk bi se zgodil s hitrostjo približno 354.000 kilometrov na uro in bi bil uničujoč za obe galaksiji. Kljub temu so možnosti za takšen scenarij manjše, kot so nakazovale prejšnje raziskave, piše Daily Mail.

Astronomers used Hubble to re-examined the prediction that the Milky Way galaxy will eventually collide with the Andromeda galaxy. They find there is only a fifty-fifty chance the two galaxies will smash together within the next 10 billion years: https://t.co/iT488WWDeQ pic.twitter.com/OtgSKXjkKI

— Space Telescope Science Institute (@SpaceTelescope) June 2, 2025

Nekdaj usodna prihodnost je zdaj vprašljiva

Profesorica Alis Deason, računalniška kozmologinja z Univerze Durham, je dejala: "Nekoč smo verjeli, da bo združitev Rimske ceste in Andromede v t. i. ‘Mlekomedo’ neizogibna. Zdaj obstaja možnost, da se temu v celoti izognemo."

Simulacije so pokazale dva možna izida: Galaksiji bi se lahko povsem izognili druga drugi in šli mimo na razdalji, večji od milijon svetlobnih let, ali pa bi se približali na le 500.000 svetlobnih let, kar bi pomenilo zelo tesno srečanje.

For decades, astronomers believed that one day, our Milky Way Galaxy would collide with our nearest major galactic neighbor, Andromeda.

Now, with the latest Hubble data and computer simulations, our galaxy's fate isn't as certain: https://t.co/5Zy6cUClVp pic.twitter.com/gSQV2F1vni

— Hubble (@NASAHubble) June 2, 2025

Galaksija Andromeda je največja soseda Rimske ceste in je od nas oddaljena 2,5 milijona svetlobnih let. Po velikosti in masi je zelo podobna naši galaksiji. Medtem ko se obe galaksiji premikata skozi vesolje, ju gravitacija vleče vedno bližje – kar bi lahko na dolgi rok pripeljalo do trka.

Kaj bi to pomenilo za Zemljo?

Čeprav so prejšnje študije nakazovale, da bi lahko do trka prišlo že čez pet milijard let, nove simulacije kažejo, da se to zgodi le v dveh odstotkih primerov.

V približno polovici simulacij se galaksiji dovolj približata, da ju gravitacija upočasni in nato spiralično zbliža. A tudi v teh primerih trk nastopi šele čez osem do deset milijard let – kar pomeni, da Zemlje in Sonca takrat najverjetneje ne bo več.

Dr. Till Sawala z Univerze v Helsinkih pojasnjuje: "Tudi če pride do trka, je verjetno, da se bo zgodil šele, ko Zemlja in Sonce ne bosta več obstajala. In če bi se to zgodilo prej, je zelo malo verjetno, da bi imelo vpliv na Zemljo, saj so trki med zvezdami izjemno redki."

Zakaj drugačne napovedi kot prej?

Nova študija vključuje gravitacijski vpliv okoliških galaksij – še posebej Velikega Magellanovega oblaka (LMC), ki močno vpliva na pot Rimske ceste. Čeprav je LMC majhna satelitska galaksija, njena gravitacija pomembno spreminja gibanje naše galaksije in zmanjšuje verjetnost trka z Andromedo.

A skoraj gotovo je, da se bo Rimska cesta v prihodnjih dveh milijardah let zlila prav z LMC. Vendar bo to t. i. "manjše zlitje", ki ne bo povzročilo uničenja Rimske ceste.

Najstarejša zvezda v Rimski cesti

Leta 2018 so znanstveniki odkrili eno najstarejših zvezd v naši galaksiji – J0815+4729. Nastala naj bi približno 300 milijonov let po velikem poku. Njeno proučevanje pomaga razumeti, kako so se oblikovale prve zvezde in kakšna je bila kemijska sestava vesolja po velikem poku.