SARA je vsestranska, samostojna raziskovalna platforma, ki za premikanje uporablja osem nog. Za nemoteno in zvezno premikanje skrbi lokalno porazdeljena strojno pospešena oprema, ki jo nadzira umetna inteligenca.

Po ocenah avtorjev je takšna naprava mnogo bolj uporabna kot pa roboti roverji s kolesi ali gosenicami, ki so trenutno v rabi. "Narava ni izumila nobenega bitja s kolesi. Ko je človeštvo izumilo kolesa, je začelo graditi ceste. Pri raziskovanju na lokacijah, kot so Luna, Mars, asteroidi ali pa nedostopne lokacije na Zemlji, so roverji na osnovi koles neprimerni, saj se pogosto zataknejo," je pojasnil vodja ekipe Iztok Kramberger s FERI.

Slabosti običajnih vozil so po njihovem prepričanju lahko premagane z evolucijsko preizkušeno naravno obliko pajka, ki omogoča večjo okretnost in hitrost gibanja. Telo pajka je sestavljeno iz evolucijsko generiranega 3D natisnjenega ogrodja, kar omogoča cenovno ugodno produkcijo, in uporablja baterije z napajanjem iz tehnologije sončnih panelov. Sestavni element pajka je tudi večstranska kamera, s pomočjo katere zaznava okolico in se na podlagi tega krmili.

Naprava naj bi namreč delovala avtonomno. "Ni ideja, da bi delali nekaj na daljavo, ker takšnih robotov je že ogromno. Naš cilj je imeti avtonomnega robota, ki se lahko dovolj avtonomno obnaša v nekem okolju," je povedal Kramberger.

To naj bi privedlo do večje učinkovitosti pri raziskovanju. Vsi roboti, ki so trenutno v vesolju, so namreč vodeni na daljavo, kar terja veliko časa. "To pomeni, da ga je treba za sleherni premik kontrolirati iz nekega centra. Platforma, ki smo jo mi razvili in jo še razvijamo, pa temelji na tem, da zaznava okolje, tako kot ga zaznava živo bitje, in glede na te zaznave se potem umešča in navigira v okolju. Z oddaljene lokacije mu dajemo le neke višje cilje oziroma naloge," je pojasnil.

Z velikostjo dva krat dva metra je naprava sposobna nositi tovor in zato lahko opravlja različne naloge, od transporta do fotografiranja ali jemanja vzorcev. Platforma je lahko uporabljena samostojno ali v skupinah s sposobnostjo kolektivnega raziskovanja.

Uporabnost vidijo predvsem v raziskovanju vesolja, kjer jim je prvi cilj priti s takšnimi pajki na Luno, in v vojaški industriji, kjer bi pajek lahko deloval kot taktični asistent ali raziskovalec nevarnih terenov. Kasneje pa bi lahko takšne naprave prešle tudi v splošno uporabo, na primer v pomoč gasilcem ali reševalcem. "Večina pajkovcev, ki trenutno že obstajajo, je ali zelo majhna ali pa nima skoraj nobene inteligence," je še pojasnil vodja ekipe.

Izdelava nanosatelita Trisat

Pajka so prvič javno predstavili novembra na sejmu vesoljskih tehnologij SpaceTechExpo 2019 v Bremnu, kjer so po besedah Krambergerja poželi veliko zanimanja. Prve demonstracije hodečega robota napovedujejo za sredino prihodnjega leta. "Delamo še na tem, da bodo algoritmi čim bolj izpiljeni, da bo gibanje čim bolj naravno," je pojasnil Kramberger.

Vsi elementi SARA so narejeni v Sloveniji. FERI in mariborsko podjetje SkyLabs sta združila moči že pri projektu izgradnje prvega slovenskega nanosatelita Trisat, ki naj bi poletel v vesolje marca prihodnje leto.