Po začetku vojne v Ukrajini in uvedenih sankcijah je rubelj, v primerjavi z dolarjem in evrom, drastično padel. Do konca marca je oslabel na 140 rubljev za en evro in 130 rubljev za dolar. Pred začetkom vojne je bilo razmerje 85 rubljev za evro in 75 rubljev za dolar. Od konca marca pa se rubelj hitro popravlja, trenutni tečaj je 69 rubljev za evro in 73 rubljev za dolar.

Kako se je rubelj uspel tako učinkovito ubraniti pred vplivom sankcij?

Težko je verjeti, da je trenutno rusko gospodarsko enako kot januarja 2020, pred začetkom pandemije, in s tem opravičevati trenutni tečaj rublja. Po podatkih ruskega gospodarskega ministrstva je inflacija konec aprila znašala 17,73 odstotka. Istočasno se ruski državni proračun prilagaja predvidenemu padcu BDP v letošnjem letu za več kot 10 odstotkov.

Rusija prvič priznala, da ji sankcije uničujejo gospodarstvo

Analiza ruskega državnega Inštituta Vneshekonombanka predvideva, da se bodo realno plače letos znižale za 12 odstotkov, inflacija pa bo do konca leta narasla za 19,3 odstotka. To so ocene ruskega državnega inštituta. Inštitut za mednarodne finance predvideva padec BDP Rusije za 15 odstotkov, agencija za bonitetno oceno Standard & Poor's in Mednarodni monetarni sklad za 8,5 odstotka, Svetovna banka pa za okoli 11,2 odstotka.

Več kot polovica deviznih rezerv centralne banke je zamrznjena, okoli 300 milijard dolarjev. Izvoz tehnologije iz Zahoda v Rusijo je prekinjen, Rusija pa je bila odvisna prav od zahodnih in ne od kitajskih tehnologij. To še posebej velja za mikročipe, tehnologijo za naftne in plinske vrtine, dele letal, …

Mnoge banke so odstranjene iz SWIFT-a, komunikacijskega sistema, ki ga uporablja večina svetovnih finančnih inštitucij in brez katerega so mednarodna plačila močno ovirana. Prepovedan je izvoz orožja v Rusijo, ZDA so prenehale uvažati rusko nafto, odvzeto je premoženje in prepovedana potovanja oligarhom ter ljudem, povezanim s financiranjem Putinovega režima.

Rusija še vedno vrača svoje dolgove, vendar zmeraj težje. Agencija Standard & Poor's je bonitetno oceno že označila kot 'selektivni stečaj', druge agencije pa so bonitete znižale trikrat, vse do statusa 'smeti'.

Rusija se je zadnji trenutek izognila bankrotu  

Zadnji veliki dolg, ki je zapadel v plačilo 4. aprila, je Rusija plačala v zadnjem trenutku in se izognila bankrotu. Že takrat je zamujala s plačilom 30 dni, a je dolg vseeno plačala nekaj dni prej, ker bi sicer bila v popolnem bankrotu.

To zagotovo niso osnove za krepitev tečaja rublja. Cela vrsta družb je zapustila Rusijo, borza v Moskvi je bila zaprta tri tedne, današnji promet pa znaša le polovico prometa pred pričetkom vojne in še bi lahko naštevali. Trditi, da trenutni tečaj rublja temelji na gospodarski moči je najmanj nateg, zagotovo pa absurdno.

Kako se je rubelj krepil umetno

Ruska centralna banka ni mogla posredovati na deviznem trgu, da bi ubranila tečaj rublja, ker je velik del njenih deviznih rezerv blokiran. Kar je ena močnejših sankcij, ki jo Zahod uvedel proti Rusiji.

Resnica je, da je na dan začetka ruske invazije na Ukrajino, ruska centralna banka prvič po nekaj letih posredovala v sklopu niza ukrepov za stabilizacijo ruskega finančnega sistema. V naslednjih štirih do petih dneh, ko so bile uvedene sankcije, je bilo za stabilizacijo rublja potrošenih 1,2 milijarde dolarjev deviznih rezerv. A to je le majhen del od približno 600 milijard dolarjev skupnih deviznih rezerv, od katerih je bila polovica kmalu zatem zamrznjena.

Istočasno so obrestno mero centralne banke drastično dvignili z 9,5 odstotka na 20 odstotkov, s čimer so poskušali Ruse spodbuditi k ohranjanju prihrankov v nacionalni valuti, saj to posredno dviguje obrestne mere za prihranke v rubljih. Zamrznitev deviznih rezerv je centralni banki Rusije odvzela glavno orodje za boj proti padcu rublja in je tako močno upadla glede na dolar in evro, torej je za isti dolar in evro potrebovala skoraj dvakrat več rubljev kot pred invazijo. 

Da bi rešili ta problem, je Rusija uvedla zakon, po katerem morajo izvozna podjetja 80 odstotkov svojih prihodkov pretvoriti v rublje. To pomeni, da morajo družbe prodajati dolarje in evre ter kupovati rublje, kar močno krepi rubelj z oziroma na to, da je Rusija velik izvoznik nafte in plina.

Istočasno je hitro padel uvoz blaga in storitev iz EU ter ZDA, kar pomeni, da so ruska podjetja potrebovala manj evrov in dolarjev, da bi plačale za uvoz. Padec povpraševanja po evru in dolarju zaradi padca uvoza in naraščajoče povpraševanje po rubljih zaradi pravne prisile, da jih morajo podjetja kupovati v evrih in dolarjih od izvoza, vodi v krepitev ruske nacionalne valute.

BONUS VIDEO: Kako razširjena je zasvojenost z drogami med mladimi?

Kako dolgo bo Rusija zdržala sankcije?

Tujcem je trenutno prepovedano prodajati rublje na moskovski borzi. Enostavno, rubelj je težko prodati (ali nikakor, če to poskuša tujec), podjetja pa so prisiljena ga kupovati. Umetno je ustvarjeno ugodno razmerje med ponudbo in povpraševanjem.

Celo Rusom je prepovedano pošiljati denar izven Rusije. Na začetku je veljala popolna prepoved, kasneje so uvedli stroge omejitve. S tem se je preprečeval odliv dolarjev in evrov iz države, ker bi v nasprotnem prišlo do pomanjkanja dolarjev in evrov v Rusiji, s tem pa bi se avtomatično zrušil tečaj rublja.

Še posebej pametna poteza je bila vezati tečaj rublja na zlato, točneje na dolar preko zlata. Ruska centralna banka je od aprila do junija pričela kupovati zlato po fiksni ceni 5000 rubljev za gram. Ker se po svetu z zlatom trguje v dolarjih, je menjalni tečaj rublja glede na dolar dejansko fiksiran, vsaj kratkoročno, medtem ko je cena zlata stabilna.

Manipulacije z rubljem ne morejo trajati večno

Rusija ne brani le tečaja rublja, ampak tudi manipulira z domačim trgom. Ustvari se povpraševanje, ki ga sicer ne bi bilo. O valuti, s katero se prosto trguje, ne moremo več govoriti, kupci izven Rusije pa sploh ne želijo imeti rubljev, če jim tega ni treba. 

Kratkoročno lahko Rusija ohrani (in okrepi) tečaj nacionalne valute, tržno manipulacijo in ogromne prihodke od izvoza nafte in plina v EU. Dolgoročno pa je to slaba strategija, ker bo EU postopoma prenehala kupovati nafto in plin od Rusije, vsaka tržna manipulacija pa ima svojo slabo stran. Na primer, drastično zvišanje referenčne obrestne mere na 20 odstotkov je dobro za prepričanje državljanov, da še naprej varčujejo v rubljih, vendar omejuje gospodarsko rast na srednji in dolgi rok. 

Trenutno "gašenje" situacije je kar dobro opravljeno. Za razliko od konvencionalne vojne je Rusija v obrambnem gospodarskem položaju in se za zdaj dobro drži. Toda vse politike in manipulacije, ki jih Rusija uporablja za srednje- in dolgoročno obrambo rublja, imajo svojo ceno.