Uporaba starega plinovoda v vojne namene

Domnevno gre za plinovod Urengoj–Pomari–Uzhgorod, ki je bil v času Sovjetske zveze bistvena infrastruktura za izvoz ruskega zemeljskega plina v Evropo. Plinovod, ki se razteza od Sibirije skozi Kursk in vstopa v Ukrajino pri Sudzhi, je bil nekoč temelj ruskega energetskega vpliva na evropskem trgu.

Čeprav je Rusija februarja 2022 sprožila obsežno vojaško operacijo v Ukrajini, je plinovod do konca leta 2024 še vedno deloval v skladu s tranzitnim dogovorom med Moskvo in Kijevom. Ta sporazum se je iztekel 31. decembra 2024, Ukrajina pa se je odločila, da ga ne bo podaljšala, s čimer je ustavila tranzit ruskega plina skozi svoje ozemlje. Zdaj neaktiven plinovod je bil tako očitno preusmerjen v vojaške namene, čeprav neuspešno.

Kursk: Ukrajinska ofenziva in ruski protinapadi

Razmere v regiji Kursk so izjemno napete že od avgusta 2024, ko so ukrajinske sile izvedle drzen napad na rusko ozemlje. Ukrajinska ofenziva, ki je vključevala tanke, oklepna vozila in do 10.000 vojakov, je presenetila ruske branilce in povzročila prehod več kot 1.200 kvadratnih kilometrov ruskega ozemlja pod ukrajinski nadzor, vključno z 93 naselji, piše na spletni strani bulgarianmilitary.com.

Napad je bil odgovor na majsko rusko ofenzivo v Harkovu in poskus preprečiti morebitni ruski napad na ukrajinsko regijo Sumi, ki leži tik ob meji s Kurskom. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že sredi avgusta 2024 zatrdil, da imajo njegove sile pod nadzorom mesto Sudzha in da so tam vzpostavile vojaško poveljstvo.

Od takrat so ruske sile izvedle več protinapadov in do začetka leta 2025 uspele povrniti približno 40 odstotkov izgubljenega ozemlja. Po trenutnih podatkih Ukrajina še vedno nadzoruje okoli 585 kvadratnih kilometrov Kurska, kjer še naprej potekajo hudi spopadi.

Ruska okrepitev in severnokorejski vojaki

Rusija je za ponovno zavzetje izgubljenega ozemlja vpoklicala okrepitev, med drugim tudi severnokorejske vojake, ki so v regijo prispeli konec leta 2024. Bitke na tem območju so bile izjemno krvave – Ukrajina trdi, da je v Kursku padlo 15.000 ruskih vojakov, medtem ko Moskva ukrajinske izgube ocenjuje na več kot 49.000.

ZDA začasno ustavile vojaško pomoč Ukrajini

Ukrajinsko obrambo v Kursku je dodatno otežila odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v začetku marca 2025 začasno ustavil vojaško pomoč in obveščevalne podatke za Ukrajino.

Odločitev je bila sprejeta po napetem srečanju med Trumpom in Zelenskim v Ovalni pisarni, kjer sta se voditelja sprla glede poti do miru. Trumpova administracija je odločitev utemeljila kot del revizije ameriške politike, da bi zagotovili, da pomoč prispeva k rešitvi konflikta.

Ta sprememba je za Kijev velik udarec, saj se ukrajinske sile močno zanašajo na ameriško orožje in obveščevalne podatke za obrambo pred ruskimi napadi. Samo dva dni po ustavitvi ameriške pomoči je Rusija izvedla obsežen raketni napad na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ki je močno prizadel plinske in električne objekte.

Zelenski: Kursk kot pogajalski adut

Ukrajinski predsednik Zelenski meni, da ima osvojeno ozemlje v Kursku strateški pomen tudi za prihodnje mirovne pogovore z Rusijo. V intervjuju je poudaril, da ukrajinska prisotnost v regiji ustvarja varnostno cono, ki preprečuje rusko koncentracijo sil za napade na vzhodno Ukrajino, hkrati pa Ukrajini daje močan pogajalski vzvod.

Podobno stališče je že januarja predstavil tudi vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak, ki je dejal: "Rusija dobiva to, kar si zasluži."

Putinova nepopustljivost in dolgotrajen konflikt

Kljub ukrajinskim strateškim ciljem ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri svoji zahtevi po nadzoru nad štirimi ukrajinskimi regijami, ki jih je Moskva priključila leta 2022, čeprav ne nadzoruje v celoti nobene od njih.

Zelenski upa, da bo zadržanje Kurska prisililo Moskvo v kompromise, toda s Trumpovo začasno ustavitvijo ameriške pomoči se lahko razmere nagnejo v korist Rusije.