Za verifikacijo testov in njihovo analizo so se odločili, ker so se v javnosti pojavile določene dileme, ali so testi, ki jih je za množično testiranje prebivalstva ministrstvo za zdravje kupilo od podjetja Majbert, ustrezni.

Magajnejeva je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da test dosega specifikacije proizvajalca glede občutljivosti testa v skupini simptomatskih preiskovancev, glede specifičnosti pa v skupini brezsimptomnih preiskovancev. V skupini brezsiptomnih preiskovancev se je potrdila visoka specifičnost, kar ob pravilni izvedbi testa pomeni, da daje zelo malo lažno pozitivnih rezultatov, je dodala.

Marija Magajne

To pomeni, da če je rezultat hitrega agntigenskega testa pozitiven, je skoraj 100-odstotna verjetnost, da je posameznik tudi v resnici pozitiven. Če je rezultat negativen, pa je med 80- in 90-odstotna verjetnost, da je negativen, a ta rezultat velja za tisti trenutek, ko je bil bris odvzet. Med 10 in 20 odstotkov pa jih bo kljub negativnemu hitrem testu vseeno okuženih z novim koronavirusom, a je njihovo virusno breme tako nizko, da ta hitri antigenski test tega ne zazna. Verjetnost, da je pravilen rezultat v tistem trenutku, ko je bris odvzet, je pri PCR testiranjih precej višja kot pri antigenskih.

Poročilo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki je verificiral omenjene teste, pa kaže, da so z metodo PCR in hitrimi antigenskimi testi analizirali 934 brisov, od tega 374 od oseb s simptomi covida-19 in 560 od oseb brez simptomov. Med vsemi vzorci so s PCR testi ugotovili, da jih je 220 pozitivnih in 732 negativnih, medtem ko z antigenskimi testi potrdili okužbo v 168 vzorcih, negativnih pa je bilo 766 vzorcev. To pomeni, da so s PCR metodo dokazali, da so bili trije vzorci, pri katerih je hitri test pokazal okužbo, v resnici negativni. Lažno negativnih pa je bilo 37 vzorcev.

Vsi lažno pozitivni hitri testi so bili vzeti pri osebah, ki so imele znake okužbe, lažno pozitivnih pa je bilo 27 testov med simptomatskimi osebami. Med osebami brez simptomov pa je bilo lažno negativnih 10 testov.

Tudi analiza, ki so jo opravili na podlagi centralnih podatkov, ki jih upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je pokazala na velik delež ujemanja oz. podobnosti rezultatov pri vseh uporabljenih hitrih antigenskih testih v Sloveniji. To pomeni, da so hitri antigenski testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, podobni kot vsi drugi, ki jih uporabljajo v državi, denimo v zdravstvenih ustanovah, in so drugih proizvajalcev.

Zato je po njenih besedah smiselno, da se nadaljuje množično testiranje prebivalstva s hitrimi testi, ki je tudi na ravni EU prepoznano kot eden od učinkovitih ukrepov za preprečevanje okužb.

Umirjanje epidemiološke situacije v teh dneh pripisujejo prav množičnemu testiranju, po katerem so se tisti, ki jim je test pokazal okužbo, pozneje osamili. Za tiste, ki so čakali v vrsti za hitri test, pa po njenih besedah ni bojazni, da bi se okužili, če so pri tem ohranjali dvometrsko razdaljo z drugimi.

V Sloveniji v sredini februarja lahko pričakujemo hitre antigenske teste iz skupnega evropskega naročila, na ministrstvu za zdravje je v pripravi še eno javno naročilo za nakup teh testov. Najprej naj bi iz evropskega naročila pridobili nekaj brezplačnih testov, potem pa kolikor jih bomo potrebovali, je dejala.

Sicer pa ne predvidevajo testov za ugotavljanje okužbe, pri katerih se vzorec vzame z grgranjem, saj je pri jemanju brisa iz nosno-žrelnega prostora največja zanesljivost za točnost testa.