Če je delavec zaposlen le del leta ali dela s krajšim delovnim časom, je upravičen do sorazmernega dela regresa. Izplačilo po 1. juliju je mogoče le izjemoma, najpozneje do 1. novembra, če ima delodajalec likvidnostne težave in to omogoča kolektivna pogodba dejavnosti.

Če delodajalec regresa ne izplača, mu grozi globa od 3000 do 20.000 evrov. Kljub temu kršitve ostajajo med najpogostejšimi na področju delovnih razmerij.

Podatki Finančne uprave RS kažejo, da je delodajalcev, ki regresa ne izplačujejo, iz leta v leto manj. Lani jih je bilo nekaj več kot 6200, leta 2021 pa več kot 10.000.

Po podatkih Inšpektorata RS za delo so bile tudi lani med najpogostejšimi ugotovljenimi kršitvami prav nepravilnosti pri izplačilu regresa. Inšpektorji so jih zabeležili 1329. Med pogostejšimi nepravilnostmi so izplačevanje v več delih, izplačila v gotovini in primeri, ko naj bi delodajalci od zaposlenih zahtevali vračilo dela izplačanega denarja.

Skupni znesek izplačanih regresov sicer raste. Lani je več kot 71.000 delodajalcev skoraj 878.000 zaposlenim izplačalo skupaj 1,46 milijarde evrov regresov. V številnih podjetjih, predvsem v bančništvu, energetiki, telekomunikacijah in farmaciji, so zaposlenim izplačali tudi najvišje možne neobdavčene zneske.