Aseksualnost prinaša raznolikost potreb in izkušenj, ki se nanašajo na odnose, privlačnost in vzburjenje. Čeprav nekateri aseksualni ljudje ne doživljajo spolne privlačnosti do drugih, lahko še vedno doživijo druge oblike privlačnosti, kot so romantična privlačnost (želja po romantičnem razmerju z drugo osebo), estetska privlačnost (privlačnost zaradi zunanjega videza), čutna ali fizična privlačnost (želja po ne-seksualnih dotikih, objemih, poljubljanju) in čustvena privlačnost (želja po čustveni povezanosti z nekom).

Pri nekaterih aseksualnih osebah se lahko pojavi vzburjenje, ki pa ni povezano s spolno željo. Pri ženskah je to lahko povezano s hormonskimi spremembami v menstrualnem ciklu, pri moških pa z erekcijami ob določenih urah dneva.

Nekateri aseksualni posamezniki občasno masturbirajo, vendar ne čutijo želje po spolnem odnosu z drugo osebo. Drugi aseksualni ljudje pa doživljajo malo ali nič spolnega vzburjenja. Pomembno je poudariti, da aseksualnost ni povezana z zdravstvenimi stanji, ni duševna motnja in ni posledica spolne zlorabe.

Večina aseksualnih oseb je aseksualna skozi celo življenje. Vendar obstaja tudi manjšina aseksualnih posameznikov, zlasti med mladimi, ki še raziskujejo in odkrivajo svojo spolno identiteto. Pri teh posameznikih gre pogosto za začasno ali kratkotrajno aseksualnost.

Ozaveščanje o aseksualnosti se povečuje. S tem se odpira prostor za nadaljnje raziskave, diskusije in podporo aseksualnim posameznikom ter odpravljanje napačnih predstav in stigmatizacije. Čeprav so aseksualne osebe manjšina v populaciji, je pomembno razumeti njihove potrebe, izkušnje in izzive.