Kardinal Parolin: Verstva imajo lahko temeljno vlogo pri gradnji miru

Vatikanski državni tajnik Pietro Parolin je danes ob robu medverskega Foruma za mir in dialog na Balkanu v Kopru dejal, da imajo verstva lahko temeljno vlogo pri gradnji miru. Ob tem pa je opozoril, da lahko tudi vzorne primere sožitja in miru v trenutku uničijo negativne sile, napetosti in protislovja.

V izjavi za novinarje po udeležbi na dopoldanskem delu medverskega foruma je kardinal Parolin poudaril zanimanje Svetega sedeža za tovrstne pobude in dodal, da potrebujemo konkretne vzore sožitja in miru. Koprskemu srečanju predstavnikov različnih religij je pripisal velik pomen. Kot je dejal, ga je posebej razveselilo, da so bili vsi prispevki udeležencev na visoki ravni in da so številni poudarili dobre prakse sodelovanja.

Takšni forumi so po njegovih besedah novost in se množijo. "Vedno so obstajali stiki med predstavniki različnih religij, danes pa se predstavljajo na nov način, verjetno zaradi manipulacij z razlikami," je dodal. Po njegovih besedah nekateri razlike izrabljajo za svoje interese, ki so lahko kakršnekoli narave.

Forum, kot osrednje dejanje dvodnevnega srečanja visokih verskih predstavnikov v Kopru, ki ga skupaj s koprsko škofijo organizira Slovenska škofovska konferenca (SŠK), je dopoldne z uvodnim nagovorom odprl predsednik SŠK Andrej Saje.

Prizadevanje za mir je po Sajetovi oceni možno samo v iskrenem dialogu in sposobnosti poslušanja. Zato je pozval, naj bo forum zgled dialoga, poslušanja, sprejemanja različnosti in sodelovanja, "da zmanjšamo delitve in konflikte ter prispevamo h gradnji miru in boljšega sveta".

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru ocenila, da zaradi akutne politične nestabilnosti Zahodnega Balkana, zločinov, ki so se dogajali v tej regiji, in zaradi zdrsov demokracije, "ki smo jim danes priča vsepovsod", čas za medversko srečanje ne bi mogel biti bolj primeren, vprašanje kako naprej, pa da je bolj aktualno kot kdaj koli prej.

Predsednica se zaveda, da je pred regijo še mnogo izzivov, pri čemer je izpostavila še vedno navzoče delitve in izključevanje, tudi na verski osnovi. Zato je navzoče pozvala: "Če kdo, potem vi lahko naredite velik, celo odločilen korak v smer sodelovanja, medsebojnega razumevanja, odprave delitev in sprejemanja drugačnosti ... Tudi vi ste poklicani, da pomagate celotni regiji, da se usmeri na pot odpuščanja, sprejemanja raznolikosti in vključujoče prihodnosti."

Nagovori verskih voditeljev

Upokojeni sarajevski nadškof metropolit Vinko Puljić je dejal, da se je treba osvoboditi politične ideologije in mitologije in graditi na resnici, reški nadškof Mate Uzinić pa je izpostavil vlogo mladih, ki da jim je treba dati možnost za dialog in spoznavanje razlik.

Nadškof metropolit iz Tirane Angelo Massafra je poudaril narodno enotnost med Albanci, ki jih različne vere nikoli niso delile. Tudi katoliški nadškof iz Prizrena na Kosovu Dode Gjergji je dejal, da med Albanci vera ni bila razlog konfliktov, probleme v regiji pa da povzročajo "tisti, ki so združili religijo, državo in etnično pripadnost v eno stvar".

Po besedah pomožnega škofa iz Sofije Rumna Staneva težave povzročajo maloštevilni radikalni verski voditelji. Nadškof metropolit iz Bukarešte Aurel Perca je opozoril, da se miru ne gradi z orožjem in vojaškimi zavezništvi ampak v duhu ljubezni in dialoga.

Katoliški škof iz Skopja Kiro Stojanov je dejal, da se je Makedonija zaradi zgodovine sobivanja različnih etničnih in verskih skupin uspešno izognila vojni, nadškof iz Bara Rroj Gjonlleshaj pa je poudaril, da so ohranjanje miru potrebni napori.

Po besedah nadškofa iz Izmirja Martina Kmetca je dejal, da so kristjani v Turčiji od nekdaj vključeni v družbo, z drugimi državljani jih je posebej združila solidarnost ob letošnjem potresu.

Metropolit makedonske pravoslavne cerkve za Evropo Pimen je dejal, da so po koncu vojn ob razpadu Jugoslavije vsi globoko v sebi vedeli, da so poraženci. "Ničesar nismo spremenili, zamenjali smo samo voditelje, ne pa potrebe nekaterih, da pridejo na oblast preko trupel," je ocenil. Predstavnik srbskega patriarha Porfirija, vikarni episkop Ilarion, je poudaril, da lahko izbiramo med prelivanjem krvi, ki pelje do navideznega miru po meri zmagovalcev, ali se pustimo križati in se razdamo vsem, da bi za vsako ceno nekomu pomagali.

Mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je dejal, da je pomemben korak k miru tudi sprava. Vse države morajo priznati svoje napake, je poudaril. Mufti v Sarajevu Nedžad Grabus je opozoril, da medverski dialog ni čarobna palica, ki bi lahko ustvarila imaginarni svet.

Škof evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji Leon Novak je spomnil na navado verskih voditeljev v Murski Soboti, rabina, katoliškega in evangeličanskega duhovnika, da so se redno skupaj sprehajali. To je po njegovih besedah v mestu pustilo globoke sledi.

Škof slovaške evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Novem Sadu Jaroslav Javornik je poudaril, da je njegova skupnost preživela 278 let v večinsko pravoslavnem okolju, razlog pa je ta, da srbska pravoslavna cerkev ni izvajala prozelitizma.

Ob koncu triurnega foruma so udeleženci sprejeli posebno deklaracijo z zaključnimi sklepi. V njih med drugim ugotavljajo, da je njihov skupni cilj mir, zato pozivajo vse posameznike, zlasti tiste na vodilnih položajih, naj ga širijo in si zanj prizadevajo. Izpostavljajo, da ekstremizem, terorizem in vse druge oblike nasilja in vojn nimajo nič opraviti s pristno religijo in morajo biti zavrnjeni tako v družbi kakor tudi na ravni verskih skupnosti samih. Ugotavljajo tudi potrebo po rednem srečevanju in iskanju skupnih rešitev med različnimi verskimi skupnostmi na območju Balkana.