PRVA DULA NA OBALI: Tanja Potočnik o podpori, zaupanju in intimnosti poroda (INTERVJU)

Koper

Tanja Potočnik, certificirana porodna dula iz Kopra, je kot ena prvih slovenskih dul postavljala pomembne mejnike pri ozaveščanju o vlogi neprekinjene podpore ženskam med nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem ter o tem, kako pomembno je spoštovanje želja in intimnosti porodnic. Njeno poslanstvo "ženske, ki služi ženski" in ji nudi fizično in čustveno podporo med nosečnostjo in porodom, je zraslo iz osebne, ne najbolj izpopolnjujoče prve porodne izkušnje – občutka pomanjkanja intime in miru ter medicinskih posegov, na katere je zaradi takratnega pomanjkanja informacij pristala. Zavzema se za to, da bi bil porod ponovno celosten, topel in žensko-osrediščen dogodek. Odkrito spregovori o temeljnem pomenu neprekinjene čustvene podpore in empatije, ki jo porodnica v sistemu pogosto ne dobi. "Naš namen je pomagati ženski, da se počuti podprto in ohrani lep spomin na porod, četudi se vse njene želje ne uresničijo. Porod naj bo lep dogodek in ne travma," poudarja. Spregovorila je tudi o tem, kakšen odnos imajo do dul slovenske porodnišnice ter o spremembah, ki so se skozi leta postopoma uveljavile v našem prostoru.

Kako ste prišli do odločitve, da postanete dula?

Dula sem si želela postati, še preden sem izvedela, da obstaja ta poklic oziroma poslanstvo. Po svojem prvem porodu sem veliko podoživljala svojo izkušnjo in ugotavljala, kaj mi je pri njej umanjkalo, česa bi si želela in kaj me je motilo… kakšno porodno izkušnjo sem si zares želela. Čeprav so se nekatere moje želje uresničile – želela sem si naravno roditi –, s porodom nisem bila najbolj zadovoljna. Motilo me je, da ni bilo dovolj intime, da je bilo preveč ljudi prisotnih, da so bili preglasni, da niso spoštovali, da potrebujem mir, da sem jaz tista, ki rojevam. Takrat nisem še imela dovolj informacij – kaj pomeni sprožitev poroda ali pospeševanje poroda, kakšne posledice so lahko zaradi prereza presredka in pritiskanja na trebuh (fundus) med iztisom ipd. Pristala sem na sprožitev poroda, ker so me prepričali, da je to potrebno, čeprav ni bilo. Zdaj, ko imam znanje, vem, da indukcija brez medicinskega razloga ni v redu in ima lahko posledice na cel potek poroda. Ob tem se mi je porodila želja, da bi drugim ženskam pomagala do take porodne izkušnje, kot si jo želijo. Ko sem o tem pripovedovala prijateljici iz Amerike, je rekla: "Dula. To o čemer govoriš, delajo dule. V Ameriki obstajajo tečaji za to in ženske to delo opravljajo kot poklic." To je bilo leta 1996 – torej pred približno 30 leti. Takrat sem mislila, da to obstaja samo v Ameriki, nisem vedela, da so dule tudi v Evropi. Do leta 2009 sem čakala na priložnost, ko sem se lahko udeležila prvega izobraževanja v Sloveniji in leta 2010 sem kot dula začela spremljati porodnice. Sem pa pred tem že spremljala nekaj porodov kot porodničina prijateljica.

Kaj pravzaprav je dula? Zakaj se ženske obračajo na vas?

Dula je beseda grškega izvora in pomeni "Ženska, ki služi drugi ženski". Dula je usposobljena in izkušena ženska, ki bodoči materi in njeni družini nudi nemedicinsko pomoč – psihično, fizično in informacijsko podporo v nosečnosti, med porodom in krajši čas po porodu. Dula je zagovornica materinih želja in potreb in vse njeno delovanje je usmerjeno v podporo le-tem. Ženske najprej potrebujejo podporo med pripravo na porod – želijo pridobiti informacije, želijo individualno obravnavo, ne skupinske ure kot v šoli za starše. Želijo deliti svojo vizijo poroda, svoje posebne želje in potrebe, sprašujejo, kako in kaj se da, kaj je možno, kje je možno. Moje delo je predvsem, da ji pomagam pri pripravi na porod, ji pomagam do informacij, ki jih potrebuje, nudim ji čustveno podporo, podpiram jo v njenih željah in potrebah, sem ji na razpolago. Med porodom sem ves čas ob njej in skrbim za njeno udobje, jo spodbujam, bodrim, včasih tolažim, podpiram pri različnih porodnih položajih, masiram, držim za roko, včasih pobožam, ponudim za piti, pokrijem, če jo zebe... včasih pa je dovolj samo to, da sem ob njej. V podporo pa sem velikokrat tudi partnerju, otrokovemu očetu. Očetje velikokrat ne vedo, kako podpreti partnerko, včasih so zaskrbljeni, ker nimajo znanja o poteku poroda. Prisotnost dule partnerja pomirja.

Kdo je lahko dula oziroma katera usposabljanja so potrebna za delo dule?

Dula lahko postane vsaka ženska, ki si to želi in se za to tudi usposobi. Menim pa, da je zelo pomembno, da ima ta oseba tudi določene osebnostne lastnosti – veliko mero empatije, sočutja, občutka za etiko, potrpežljivosti, prilagodljivosti, pripravljenosti, da je na razpolago, da je s srcem pri stvari in da daje dobrobit ženske in družine na prvo mesto. Obstajajo različna izobraževanja za dule po svetu. Prve dule v Sloveniji smo se izobraževale pri DONA International (največja organizacija dul na svetu), izobraževanje je v Sloveniji organiziralo Združenje Naravni začetki leta 2009. Takrat je vodila izobraževanje dula iz Amerike Debra Pascali Bonaro. Danes pa imamo izobraževanja tudi v okviru slovenskega Združenja Moja dula, katerega članica sem tudi jaz, ki temelji na etičnem kodeksu DONA International. Usposabljanje obsega različna področja. Dula mora poznati fiziologijo poroda – kako porod poteka, delovanje hormonov, celoten fiziološki proces rojevanja. Zelo pomembno je poznavanje psiholoških potreb porodnice – kako se ona počuti, kaj takrat potrebuje – to je predvsem čustveno podporo in fizično podporo pri različnih položajih. Poudariti moram, da to ni medicinska ali zdravstvena dejavnost – dula nima zdravstvenih kompetenc. 

Kako bi lahko opisali vaš osebni pristop k spremljanju žensk pri porodu?

Z žensko, ki me poišče, imava najprej spoznavno srečanje, na katerem se pogovarjava predvsem o tem, kakšne so njene želje in potrebe, kje namerava roditi, kaj ona pričakuje od mene in kaj ji jaz lahko nudim. Če ženska začuti, da sem zanjo primerna dula, skleneva dogovor o sodelovanju in se nato med nosečnostjo večkrat dobiva. Spremljam jo vse do poroda, med porodom in še krajši čas po porodu, dokler me potrebuje. Moj pristop je individualen, prilagodim ga potrebam in željam nosečnice. Moj namen je ženski pomagati do porodne izkušnje kot si jo ona želi, ob tem pa ji vedno povem, da je porod zelo nepredvidljiv in da se ji morda vse želje ne bodo uresničile. Moj namen je dosežen, če se ženska počuti podprta v tolikšni meri, da ohrani lep spomin na porod.

Imate kakšen ritual ali rutino, ki vam pomaga pripraviti se na vsak porod?

Ne, zase nimam posebnega rituala. Dva tedna pred predvidenim datumom poroda nastopi za dulo stanje pripravljenosti na porod, kar pomeni, da sem od takrat naprej na voljo ženski kadarkoli me pokliče, tudi ponoči. Imam pripravljeno dula torbo, da odidem na porod, ko me ženska potrebuje. Če iz objektivnega razloga (npr. službe, bolezni) sama ne morem na porod, me pri tem zamenja nadomestna dula

Ste ob porodnici tudi po porodu, torej v času skrbi za novorojenčka? 

Obstajata dve vrsti dul. Porodne dule (kot sem jaz) se osredotočajo na spremstvo poroda. To pomeni pripravo ženske v nosečnosti, kontinuirano, neprekinjeno prisotnost pri porodu do nekaj ur po rojstvu otroka. Na razpolago pa smo še nekaj časa po porodu – slišimo se po telefonu, preverimo kako gre doma z novorojenčkom, pomagamo pri dojenju, če je potrebno. Vsaj enkrat družino obiščemo po porodu in se pogovorimo o izkušnji. Kako dolgo ostanemo v stiku, je pa odvisno od primera do primera, kako se splete odnos in koliko podpore potrebuje mamica in družina. Poleg porodnih pa obstajajo tudi poporodne dule, ki pri porodu niso prisotne. So pomočnice, ki pomagajo družini po prihodu novorojenčka, če jih družina potrebuje. Potrebuje jo npr. lahko prvorodka, ki je negotova in potrebuje pomoč ter nima na razpolago mame, staršev ali kogarkoli drugega. Lahko jo potrebuje družina z več otroki, ki potrebuje pomoč pri usklajevanju dnevnih obveznosti. Poporodna dula pomaga lahko pri negi, pri praktičnih nasvetih, tudi pri gospodinjskih opravilih – lahko gre po nakupih, skuha, počisti stanovanje, čuva starejšega otroka ali otroke ipd. To je čisto praktična in psihološka podpora novopečeni mami in družini. 

Kakšna je razlika med vašo vlogo, torej med dulo in vlogo babice?

Babica je zdravstveni strokovnjak, ki je usposobljena za spremljanje in ugotavljanje poteka poroda ter izvajanje določenih postopkov in posegov. Dula pa ni zdravstveni strokovnjak in zato ne postavlja diagnoz, ne daje medicinskih nasvetov, ne predlaga in ne izvaja nobenih posegov in postopkov in se tudi ne odloča v imenu ženske ali para. Mora pa poznati fiziologijo poroda in psihološke potrebe porodnice, zelo zaželene pa so tudi osebnostne lastnosti, ki sem jih že prej omenila. Dula se ne vmešava v strokovno delo babice, lahko pa pomaga pri komunikaciji med babico ali zdravnikom in porodnico in je zagovornica potreb porodnice. V našem zdravstvenem sistemu, ki ne omogoča babicam, da bi se bolj osebno ena na ena posvetile porodnicam, saj morajo istočasno skrbeti za več porodnic, je njihova vloga predvsem v tem, da skrbijo za zdravje matere in otroka, nadzirajo porod predvsem z zdravstvenega vidika, skrbijo, da vse dobro in varno poteka na fizični ravni. Nimajo pa veliko možnosti in časa, da bi se porodnicam posvetile celostno in da bi bile ves čas ob njej. Tako tukaj dula nadomesti ta primanjkljaj in poskrbi za udobje in čustveno varnost porodnice in je z njo in za njo tam ves čas poroda. Prednost dule je v tem, da jo ženska spozna že med nosečnostjo in z njo vzpostavi zaupljiv, pogosto celo prijateljski odnos. Babico pa spozna šele ob prihodu v porodnišnico in ni nujno, da jo le-ta spremlja ves čas poroda, kajti babice se glede na urnik dela med enim porodom lahko zamenjajo, tudi več kot enkrat. Med porodom ima dula več stika in sodelovanja z babico kot z zdravnikom, ker dokler porod nemoteno poteka, zdravnikova prisotnost ni potrebna. Zdravnik pride le, če je karkoli vprašljivega ali če se kaj zapleta, in na koncu poroda, ko mora preveriti zaključek poroda.

Kako bi opisali vaše sodelovanje z medicinskim osebjem med porodom? Vas sprejemajo pozitivno ali z zadržki?

Če sem kot dula sprejeta s strani babice in zdravnika, se lahko vzpostavi prijetno sodelovanje. In to je za porod najboljše. Zelo dobrodošlo je, če osebje komunicira tudi z dulo. Če porodnica začuti, da osebje dulo sprejema, je to njej zelo v pomoč, saj se bolj sprosti in zaupa in porod lažje poteka. Po drugi strani pa je zelo neprijetno za porodnico in za dulo, če osebje dulo ignorira ali ji daje vedeti, da ni zaželena. To vsekakor ni v prid porodnemu procesu. To se začuti – ko prideš v porodnišnico, takoj vidiš kakšno je vzdušje. Če te pozdravijo, vprašajo kaj, si morda med porodom tudi kaj povemo, potem veš, da te sprejemajo. Imam obe vrsti izkušenj, pa tudi nekaj takih vmes. Od čudovitih izkušenj, lepega sodelovanja, zadovoljnih vseh – staršev, osebja in dule – do kakšnih neprijetnih. Zelo različno.

Ali opažate razlike v pristopu različnih slovenskih porodnišnic do vašega dela?

Ja, so razlike. Razlika je že v tem, da v nekaterih porodnišnicah dovolijo porodnicam dva spremljevalca (partnerja in dulo), v drugih pa samo enega. Ženska je lahko v veliki stiski, če se mora odločiti med svojim partnerjem in med dulo. In tudi tam, kjer sta dovoljena dva spremljevalca, je odnos osebja do dule lahko različen, odvisen lahko tudi od posamezne babice in zdravnika. Ni splošnega pravila. Res pa je, da z dobrimi izkušnjami raste zaupanje. V začetku je bilo veliko odporov, predvsem iz nepoznavanja našega dela. Najprej so nas sprejemali z velikim zadržkom, ker niso razumeli, vedeli, kaj sploh želimo, zakaj smo tam. Morda so imeli občutek, da se vmešavamo v njihovo delo ali da jim želimo prevzeti del njihovega dela. Odvisno tudi od tega, kakšne izkušnje so z dulami imeli – če so videli, da nismo škodljive, ampak da samo pomagamo in da se ne vmešavamo v njihovo delo, da jim nismo v napoto, so nam raje odprli vrata. Je pa bil odnos že od samega začetka zelo različen od porodnišnice do porodnišnice. Sodelovanje se skozi leta delovanja dul počasi izboljšuje, a še danes ne dovolijo vse porodnišnice dveh spremljevalcev

Je tudi na Primorskem vloga dule pridobila na pomenu?

Že od samega začetka delovanja dul v Sloveniji so bile tudi na Primorskem ženske, ki so si želele podporo dule, ne samo partnerja, a žal v Izoli niso dovolili porodnicam dveh spremljevalcev, tudi v Šempetru ne. To je ženske spravljalo v stisko, zato so odhajale roditi drugam. Prva leta sem veliko porodov spremljala v Postojni, tudi zato, ker v Izoli in Šempetru niso dovolili dveh spremljevalcev. V zadnjih letih pa so se pojavili primeri sodelovanja z dulami tudi v Izoli, kar me zelo veseli. Tudi sama sem en porod že spremljala v Izoli, a kot edina spremljevalka, ne poleg partnerja.

Ali ste se kdaj znašli v etični dilemi med željami družine in medicinskimi priporočili?

Kot že rečeno, se dula v strokovno delo zdravstvenega osebja ne vmešava in se tudi nikoli ne odloča v imenu ženske ali para. Odločitev je na strani bodočih staršev.

Kakšen je vaš nasvet ženskam, ki se odločajo med različnimi oblikami poroda?

Žensko poskušam vedno podpreti v njenih željah in potrebah. Ne svetujem ji načina ali oblike poroda, pogovarjam se z njo o njeni viziji in njenih potrebah, odločitev je vedno njena, jaz jo pa v tem podprem.

Kakšno je vaše stališče do porodov na domu?

Sama sem drugega otroka rodila doma pred 23 leti, s strokovno pomočjo babice. Zame je bil porod doma najboljša izbira in tudi kot dula sem zelo rada prisotna pri porodih na domu (ob prisotnosti babice seveda), ker so to najlepši porodi. Nobene ženske pa ne prepričujem v to in tudi ne svetujem takega poroda, če ženska sama te namere ne izrazi. Če pa se ženska za tak porod odloči, jo v tem podprem. Opozorim pa jo, da doma lahko rojevajo le nosečnice z nizkim tveganjem. O tem pa morajo presoditi zdravstveni strokovnjaki in pri porodu mora vedno biti prisotna babica z licenco in dovoljenjem za spremljanje porodov na domu. Sodelovala sem pri nekaj porodih na domu, seveda vedno ob prisotnosti babice.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
kokodek |  04 .10. 2025 ob  12: 20
-1
dula dela prostovoljno ali pa jo je treba plačati