Shod, na katerem je bilo videti transparente, kot "no ai muri" (ne zidovom) in "c' e' solo una razza, quella umana" (obstaja samo ena rasa, človeška), so skupaj organizirale različne sindikalne centrale iz Furlanije - Julijske krajine in Slovenije. Kot je poudaril Roberto Treu iz Medregijskega sindikalnega sveta Furlanija - Julijska krajina/Slovenija, so se na današnjem shodu zbrali tisti, ki se ne želijo vrniti v preteklost. "Po toliko letih smo to mejo presegli," je spomnil Treu. 

Kot je še opozoril, je prost pretok ljudi ena štirih temeljnih svoboščin, na katerih temelji Evropska unija. Glede problema migrantov je poudaril, da je potrebna skupna evropska politika na tem področju, predvsem pa "jim je treba pomagati s politikami, ki jih Evropa doslej ni izvedla". Tudi v Italiji bi bilo treba izvajati ukrepe, ki bi zagotovili integracijo prosilcev za azil.

S shodom, na katerem so se po njegovih navedbah poleg sindikalnih predstavnikov zbrali tudi deželni svetniki, župani in predstavniki različnih političnih sil, so želeli apelirati tudi na predsednika dežele FJK Massimiliana Fedrigo in na ministra Mattea Salvinija, naj ponovno premislita, kaj bi pomenila vrnitev zidov in delitev na tem območju.

Predsednik KS 90 Peter Majcen pa je za STA pojasnil, da so protestirali že, ko se je postavljala žica ob hrvaški meji ter ko se je rušila meja in se je Slovenijo sprejemalo v EU. "Naše sporočilo je bilo vedno, da moramo rušiti meje v glavah," je pojasnil in dodal, da se je treba upreti nameram o postavitvi fizičnih meja, saj je to "ne korak, ampak pohod nazaj od tega, kamor smo želeli".

Morebitna zaostritev mejnega nadzora bi poleg tega vplivala na dnevne delovne migrante z obeh strani meje, je še opozoril Majcen. Dnevnih migrantov je namreč po neuradnih ocenah med 12.000 in 15.000, poleg delovnih migracij pa se po njegovih besedah vseh bolj uveljavlja tudi medčloveško povezovanje. "Imamo tudi dvolastnike, imamo en kup življenjskih situacij, ki takšno odpravo meje praktično kličejo," je dodal.