Mednarodni živilski škandali imajo tudi določene pozitivne učinke, predvsem na zavest potrošnikov in na odločitve, kaj bodo kupovali, ugotavljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer so sicer zaradi škandalov zaskrbljeni. Posledica teh neljubih dogodkov je, da so potrošniki tudi v trgovskih verigah bolj pozorni na ponudbo hrane s slovenskih poreklom, ugotavljajo.

Slovenski pridelki sveži, kakovostni, varni, zdravi in okusni

Prodajo in porabo pridelkov in izdelkov s slovenskih kmetij spodbujata tako kmetijsko ministrstvo kot tudi KGZS. Kot poudarjajo v slednji, so pridelki in izdelki slovenskih kmetij sveži, kakovostni, varni, zdravi in okusni, potrošnik lahko hrano, pridelano v Sloveniji, prepozna in preveri način pridelave ali prireje, lahko spozna pridelovalca, vse to pa po mnenju KGZS prispeva k večjemu zaupanju.

Javni zavodi, kot so vrtci, šole, bolnišnice in domovi za ostarele, so odlična priložnost za kmetije, navajajo na KGZS, kjer so se zato, ker je vse več naročnikov osveščenih in iščejo slovenske pridelke in živila, odločili za združitev in posodobitev baz, kamor so se kmetje že prijavljali kot ponudniki za javne zavode in za shemo šolskega sadja in zelenjave. Tako so septembra nadgradili portal Kupujmo domače s ponudbo za javne zavode, na portalu pa se je doslej zbralo 973 ponudb skupno 531 ponudnikov, od tega 78 ponudb za javne zavode, so navedli za STA.

Promocijske aktivnosti se bodo nadaljevale

Po podatkih kmetijskega ministrstva znaša letna poraba predvsem proračunskih sredstev v javnih zavodih za naročanje hrane prek 120 milijonov evrov. Ob ugotovitvi stanja in v okviru prizadevanj za poenostavitev postopkov je kmetijsko ministrstvo v sodelovanju s finančnim pripravilo Priporočila za javno naročanje živil, ki jih je septembra 2013 potrdila vlada. Priporočila opredeljujejo možne načine naročanja živil in napotujejo javne naročnike k naročanju sezonskih živil ter uresničevanju načela kratkih verig v prehranski verigi, s čimer se zagotavlja večja kakovost in varnost hrane, hkrati pa se povečuje delež lokalne oskrbe.

Sicer pa bo kmetijsko ministrstvo tudi v letu 2014 nadaljevalo oziroma nadgradilo promocijske aktivnosti, začete v letu 2013. Kot so navedli za STA, bodo med drugim nagovarjali vse sektorje, da se odločijo za vstop v sektorsko promocijo, da povečajo obseg proizvodnje in ponudbo lokalne hrane ter da dosežejo konsenz o obsegu sredstev, ki jih nameravajo prispevati za promocijo. V začetku leta 2014 bo izdelana označba za preverjeno kakovost, ki je kot nova shema kakovosti opredeljena v zakonu o kmetijstvu.

Sledila bo priprava specifikacij za tiste, ki bodo vstopili v promocijo, in izdelan pravilnik o nacionalni shemi preverjene kakovosti, ki bo predan v potrditev evropski komisiji. Pripravljeni bodo operativni programi za sektorje, ki so se odločili za promocijo. Trenutno na ministrstvu ocenjujejo, da so za vstop v promocijo najbolje pripravljeni sektorji mesa, mleka in sadja. Plan aktivnosti za 2014 bo predvidoma pripravljen in predstavljen članom sveta za promocijo konec januarja 2014.

Samooskrba v Sloveniji ni 100 odstotna

V Sloveniji sicer ne pridelamo dovolj hrane za vse prebivalce. Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije je agregatna stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji med 68 in 75 odstotki. To pomeni, da je prostora za njeno povečanje precej, pod pogojem, da bodo ustvarjeni ustrezni pogoji za razvoj kmetijstva v Sloveniji.

Nizka je samooskrba pri zelenjavi, ki v zadnjem obdobju pada in zdaj znaša okoli 34 odstotkov. Pri prašičjem mesu je samooskrba v Sloveniji okoli 46-odstotna, tudi krompirja v Sloveniji pridelamo za okoli polovico potreb. Potrebe prebivalcev države pa Slovenija med drugim presega pri mleku ter govejem in perutninskem mesu.

Vseeno pa bo v Sloveniji težko zagotoviti samozadostno preskrbo s hrano samo na podlagi domače pridelave, saj so naravne razmere za kmetijstvo razmeroma neugodne, zemljišča, primerna za kmetijstvo, pa so omejena, saj gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov ozemlja.

V Slovenijo smo leta 2012 uvozili za prek 1,8 milijarde evrov prehranskih proizvodov in surovin za proizvode, kar predstavlja pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). "To brez potrebe pošiljamo k tujcem. Izboljšanje za en odstotek BDP pomeni bistveno večje prilive v državni proračun, ki krije potrebe po javnem zdravstvu, šolstvu, ki pokriva socialne transferje. Zato vemo, da moramo narediti vse, da zmanjšamo odliv domačega denarja za tujo hrano," je sredi leta 2013 ob začetku kampanj promocije lokalne hrane dejal kmetijski minister Dejan Židan.