Na pol porušena mitnica stoji ob vstopu v nekdanji trg, ki je bil z obzidjem ločen od kmečkega naselja. Stavba je bila prvič pisno omenjena leta 1217. Največ prometa je šlo skozi trg v drugi polovici 16. in prvi polovici 17. stoletja, ko so blago še tovorili na hrbtih živali. Trg je izgubil svoj pomen v začetku 18. stoletja, ko so med Trstom in notranjostjo takratne Avstrije zgradili novo cesto, primerno za vozove. Ta se je izognila trgu, kljub temu pa je vas Senožeče ostala pomembna postaja za furmane.

V skladu z danes podpisano pogodbo bodo uredili vzhodno krilo objekta s hišno številko Senožeče 34, kotlarjevo hišo in dvorišče. Stavbi bodo zgradili v obstoječih tlorisnih gabaritih ruševin. V prenovljenih ostankih objekta mitnice bo muzej, v kotlarjevi hiši pa manjši lokal in trgovina z lokalnimi izdelki. Vhod v kompleks bodo uredili skozi dvoriščna vrata.

Gradbena, obrtniška in inštalacijska dela bosta opravili podjetji Komunala Sežana in THP iz Črnomlja. Predvidoma bodo zaključena oktobra 2025.

Občina Divača bo v ureditev muzeja vložila 1,1 milijona evrov lastnih sredstev, 1,6 milijona evrov pa je pridobila na predlanskem razpisu kulturnega ministrstva za sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, namenjena oživljanju kulturnih spomenikov in njihovemu vključevanju v turistično ponudbo.

Kot je dejala županja Divače Alenka Štrucl Dovgan, je projekt za občino velik izziv, saj ima veliko finančno težo, a hkrati vrača identiteto enemu največjih in najstarejših naselij v občini. Po njenih besedah bo muzej pomenil odskočno desko za revitalizacijo Senožeč. Županja je izrazila obžalovanje, da je marsikatera stara stavba v vasi že propadla, in veselje, da po dvajsetih letih truda različnih ljudi prihaja trenutek obnove mitnice. Direktor Komunale Sežana Andrej Prunk je napovedal, da bodo na projektu delali njihovi najboljši inženirji in zidarji.

Vodja kabineta ministrstva za kulturo Nina Ukmar je ob podpisu pogodbe ocenila, da obnova pomeni okrepitev razvojnih priložnosti za širše lokalno prebivalstvo. Poudarila je še, da nas kulturna dediščina spominja na to, kako so naši predniki znali živeti v sozvočju z okoljem, kako so cenili naravne vire in kako so ustvarili trajnostne načine življenja.