Na pritožbeni seji je višje sodišče danes najprej predstavilo dosedanji potek postopka, nato pa so odvetniki predstavili pritožbe. Vsebinsko so se pritožili štirje – Dragan Tošić, Dragan Beljkaš, Valter Abramović in Tadej Poljak – sedem pa se jih je pritožilo le na odmerjeno plačilo sodnih stroškov.

Tošićev odvetnik Janez Koščak iz odvetniške pisarne Čeferin obsodilno sodbo zoper Tošića (dobil je 16 let in pol zapora) izpodbija, ker naj bi policija podatke o telefonskih številkah, ki jim je pozneje prisluškovala, pridobila s t. i. IMSI lovilci, katerih uporaba po takratni zakonodaji še ni bila dovoljena. Policija je sicer v sodnem postopku navajala, da je številke pridobila od anonimnih virov, a Koščak meni, da temu ni tako. Kot primer je navedel, da je bila policija z eno od številk seznanjena že štiri ure po tistem, ko je bila vključena v promet, v tem času pa je bila preko nje vzpostavljena komunikacija le z eno številko. To torej pomeni, da v zadevi ni moglo biti tretje osebe, ki bi številko izdala policiji, je dejal.

Oporeka tudi dokazom, pridobljenih v tujih državah, predvsem Urugvaju in Srbiji. "Sodišče bi moralo opraviti analizo, ali standardi v drugih državah zadostujejo pravnim standardom v Sloveniji," je dejal. Opozoril je tudi, da v eni izmed uredb za prisluškovanje v Srbiji ni bilo navedeno, zakaj je bila uredba izdana.

Zagovorniki Beljkaša (ta je dobil 16 let in pol zapora), Abramovića (tri leta zapora) in Poljaka (dve leti in po zapora) so med razlogi za pritožbo navedli domnevne kršitve kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku, napačno ugotovljeno stanje (predvsem pomanjkanje dokazov) in napačnost ugotovitve, da so bili obtoženi povezani v hudodelsko združbo.

Državna tožilka Bojana Podgorelec je v odgovoru na pritožbe povedala, da tožilstvo pisnega odgovora na trditve obsojenih ni podalo, ker da so bile vse podane že tekom postopka, nanje pa so na tožilstvu že odgovorili. Glede vprašanja zakonitosti dokazov, zbranih v drugih državah, je povedala, da je že višje sodišče ugotovilo, da so bili dokazi zbrani zakonito, ko je odločalo o prvi, razveljavljeni sodbi. "Že samo dejstvo, da se večina obsojenih ni vsebinsko pritožila na sodbo, kaže, da so bili po mnenju večine dokazi pridobljeni zakonito," je dejala. Zanikala je tudi, da bi bila tekom postopka kršena zakonodaja ter tudi menila, da so bile kazni odmerjene pravilno.

Tožilstvo je danes tudi predlagalo podaljšanje pripora za vse, ki so v priporu oziroma hišnem priporu. Tošićev odvetnik je podaljšanju pripora za njegovega klienta oporekal. Opozoril je, da je bil Tošić na prostosti od leta 2012 do leta 2018 in da bi v tem času že lahko pobegnil, če bi le želel. Tukaj ima družino, otroke in podjetje, je dejal. Sam Tošić pa je dodal, da je v priporu le zaradi svojega slovesa. Sodišče je prosil, naj izda pošteno in zakonito sodbo. 

Višje sodišče bo sodbo izdalo pisno.