"Prvi šolski dan je za prvošolčke praznik. Ta dan in vse, kar se okoli tega pomembnega mejnika dogaja, si bodo zapomnili za vedno. To je za njih zelo pomemben, velik korak, ki mu posvečajo vso svojo pozornost. Mnogi o tem razmišljajo že kar celo poletje," pravi Sonja Čotar Konrad, strokovnjakinja na področju psihologije razvoja in učenja. Ravno zato je pomembno, da pričetka šolanja ne spremljajo negativni občutki. Pri tem pa imajo pomembno vlogo starši, ki morajo otroka na ta korak ustrezno pripraviti.

"Pazi se, zdaj se bo začela šola, igre bo konec"

Starši morajo otroku pustiti veselje, ki ga ob tem dogodku čuti. Ohranjati morajo njegovo navdušenje in hkrati preprečevati novonastale strahove. Povečini te strahove gojijo ravno starši in jih nehote prenesejo na otroka. Otroka zato ne smejo svariti, da se začenja neko težko obdobje, v katerem se ne bo več smel igrati in podobno. Kot razlaga Čotar Konradova, "otroka ne smemo strašiti ali obremenjevati z namišljenimi obveznostmi, da tega ne bo zmogel, da bo to nekaj drugačnega, nasprotno temu, kar je počel v vrtcu ..." Prva naloga staršev je torej, da ohranjajo otrokovo navdušenje in mu pustijo veselje.

Odrasli imamo pogosto vkalupljene predstave o načinih učenja in nismo seznanjeni s sodobnimi trendi oziroma s tem, kar je dejansko učinkovito za posameznega otroka. To naj bi najbolje vedel učitelj, meni izredna profesorica s primorske pedagoške fakultete.

"Starši so laiki na tem področju in ne morejo pravilno svetovati. Pogosto iz neutemeljenih laičnih prepričanj pritiskamo nekje, kjer ne bi smeli, in dosežemo nasprotni učinek. Pogost primer je prepričanje, da se mora otrok učiti za mizo. To nikjer ne piše. Imamo otroke, ki v šoli veliko poslušajo in jim je dovolj, če doma snov samo preletijo. To lahko naredijo med sprehajanjem po sobi, kar pa je v očeh staršev enako neučenju."

Moramo pa ločiti proces učenja od domačih nalog. Domača naloga namreč zahteva neko rutino. "Tukaj je sicer ključno vprašanje, kaj želi učitelj doseči z domačo nalogo. Če je cilj utrjevanje znanja, zmore učenec nalogo narediti brez starša. Če pa je domača naloga sestavljena kot projekt celotne družine (da vključuje seminarsko, raziskovalno delo, brskanje po spletu in podobno) in je učenec sam ne more narediti, potem je učitelj zgrešil poanto," razlaga Čotar Konradova.

Ena popoldanska aktivnost je dovolj

Poleg šole se veliko otrok udeležuje različnih športnih, ustvarjalnih ali glasbenih aktivnosti. Nekateri si jih izberejo več, tako da so zaposleni praktično celo popoldne, vse dni v tednu. Pri izbiri primerne aktivnosti je potrebno upoštevati otrokovo starost, njegove sposobnosti in vrsto želene aktivnosti. Dovolj je, da izberemo eno.

"Če otrok obiskuje glasbeno šolo, je to dodatna šola. Kar pomeni, da je otrok zelo obremenjen. Glasbena šola je jasno strukturirana aktivnost, ki zahteva ogromno truda, vaje in delo doma. Če pa se otrok odloči za manjši krožek ali neko športno dejavnost, je to lahko zelo dobrodošlo, saj pomeni protiutež sedenju v šoli." V začetku prve, pa tudi druge triade, je ena aktivnost za otroka čisto dovolj. Izbere naj si jo otrok sam, v skladu s svojim interesom, ne interesom staršev. Izbere naj aktivnost, ki se je bo z veseljem udeleževal, kjer se bo razvijal, zelo pomembna pa je tudi družba prijateljev. Pri izbrani aktivnosti mora nato otrok vztrajati do konca šolskega leta, svetuje sogovornica.

Otrok se mora igrati!

Po njenem mnenju je negativna plat popoldanskih aktivnosti v tem, da so strukturirane. "Otrok tako preide iz ene strukturirane dejavnosti, ki je šola, v drugo, ki je npr. popoldanski krožek. Tu manjka prosta igra. Otroci rabijo igro in se želijo igrati. Prosta igra je namreč tista, ki sprošča. Tudi, če ob treningu otrok neizmerno uživa, bo zvečer utrujen. Ponovno je nekaj, skozi kar so ga vodili. Otroci pa rabijo prosto, nestrukturirano dejavnost."

Zato je zelo pomembno, da uravnotežimo otrokov čas, ki ga nameni šoli, in prosti čas. Ker otroci tega še niso sposobni sami, je to naloga staršev. Otroci preživijo v šoli ogromno časa, starejši tudi 8 ur, nato jih doma čakata še učenje in domača naloga, za nameček pa še kakšna aktivnost. Časa za prosto igro preprosto zmanjka. "Tu morajo nastopiti starši, ki morajo poskrbeti oziroma se vsaj potruditi, da ima otrok še nekaj časa za prosto igro," pravi Čotar Konradova.

Stres povzroča predvsem neučinkovito učenje

Danes pogosto slišimo, da so otroci s šolo preobremenjeni. Pa je res tako? Čotar Konradova meni, da gre za zmotno predstavo. "Ne gre za to, da so v šoli preobremenjeni. Zadnje študije kažejo, da so preobremenjeni pri preverjanju znanja. Ampak ta preobremenjenost izhaja iz anksioznosti in stresa, ki takrat nastane, ne gre za to, da bi bili preobremenjeni z učno snovjo."

Strokovnjakinja na področju učenja je prepričana, da je največja težava v tem, ker se otroci ne znajo pravilno učiti. To pa bi jih morali naučiti učitelji. Vsak učitelj bi moral učencem pojasniti, kako se učiti pri določenem predmetu. Matematike se ni moč učiti na enak način kot slovenščine, biologije ne kot zgodovine in tako naprej. Učitelji bi učencem morali predstaviti pravilni način učenja njihovega predmeta, da bi bilo učenje dejansko učinkovito, stres pa zmanjšan, je še zaključila Sonja Čotar Konrad.