Luna okoli Zemlje kroži po tirnici v obliki elipse in takrat, ko je najbližje Zemlji, sije še bolj močno kot običajno, astronomi pa ji pravijo super Luna. Planeta sta takrat oddaljena le 360.000 kilometrov.

Krvava luna pa se pojavi, kadar imamo popoln Lunin mrk. Luna je takrat v senci Zemlje, zato se svetloba ne more odbijati od nje in bi pravzaprav morala biti nevidna. Kljub temu pa del Sončeve svetlobe v Zemljini atmosferi Luno vseeno doseže, pri čemer se večina modre svetlobe zaradi kisika in ozona v ozračju razprši, ostanejo pa večinoma odtenki rdeče barve. Od tod poimenovanje krvava.

Za razliko od zadnjega popolnega Luninega mrka, ki smo ga lahko v Sloveniji opazovali julija lani, bo tokrat treba zgodaj vstati: ob 4.34 bo Luna vstopila v območje Zemljine sence, ob 5.41 se bo začel popoln mrk, ki bo trajal do 6.44, nato pa bo Luna spet počasi začela zapuščati Zemljino senco ter jo dokončno zapustila ob 7.51.

Takrat bo Luna že zelo nizko nad obzorjem in bo izgledala večja kot običajno. Ta pojav je že dolgo znan kot optična prevara - a v ponedeljek zjutraj bo Luna dodatno še posebej blizu Zemlji, njen premer bo torej dejansko videti dobrih deset odstotkov večji kot običajno. Kmalu zatem bo izginila za obzorjem, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.