Potresu z magnitudo 5,3. ki je davi stresel Zagreb, sta po podatkih Evropskega sredozemskega seizmološkega centra (EMSC) sledila še dva, prvi z magnitudo 5,0, drugi pa s 3,7. Prvi potres z močjo 5,3 magnitude je območje stresel ob 6.24. Trajal je nekaj sekund. Žarišče potresa je bilo sedem kilometrov severno od Zagreba in šest kilometrov jugovzhodno od Kašine, približno deset kilometrov pod zemeljskim površjem.

Ob 7.01 je območje stresel nov potres, nekaj krajši od prvega. Po podatkih EMSC je bila njegova magnituda 5,0, središče je bilo na približno istem območju pet kilometrov pod zemeljskim površjem. Tretji pa je območje ob 7.41 stresel z magnitudo 3,7.

Po poročanju spletnega portala hrvaške HRT je v Zagrebu nastala precejšnja materialna škoda. Deli mesta so brez elektrike in vode, na območju trežnice je poplavilo zaradi počene vodovodne cevi.

14-letnica v kritičnem stanju, iz porodnišnice reševali dojenčke

Hrvaški mediji poročajo, da se zdravniki borijo za življenje 14-letnice, ki si jo našli nezavestnega na Đorđićevi 13 v Zagrebu, kjer se je zrušila stavba. Ekipa reševalcev se je po zrušenju stavbe odpravila na teren in tam našla hudo poškodovano dekle, ki ni več kazala znakov življenja, je povedal Žarko Rašić, direktor Zavoda za urgentno medicino.

"Dekle, ki je bilo zjutraj prepeljano na kliniko za otroke, je v kritičnem stanju in je na intenzivni negi," je za hrvaško tiskovno agencijo Hina povedal predstojnik klinike Goran Roić. Sprva so sicer poročali, da je dekle zaradi hudih poškodb umrlo. Hrvaški zdravstveni minister Vili Beroš je potrdil, da je bilo v današnjem potresu hudo poškodovano 14-letno dekle. Dekle je na intenzivni negi in jo nameravajo operirati zaradi poškodb glave.

Poškodovanih naj bi bilo še več ljudi, med njimi tudi otrok, ki ga je zadel padajoči kos poškodovane stavbe. Poveljnik gasilcev Slavko Tucaković je za portal index.hr povedal, da je več lažje in huje ranjenih. Iz Zagreba medtem poročajo tudi o poškodbah na bolnišnicah. Poškodovana je porodnišnica Petrova, zato so iz nje izselili porodnice in novorojenčke. Poškodbe so nastale tudi v bolnišnici Rebro.

Beroš je potrdil, da so morali iz ene zagrebških porodnišnic zaradi potresnih poškodb premestiti deset dojenčkov v drugo bolnišnico. 

Direktor zagrebškega kliničnega centra Ante Ćorušić je povedal, da so razmere pod nadzorom, nihče od bolnikov ni poškodovan, tudi vse, kar je nujno za delovanje bolnišnice, deluje. So pa odpustili vse paciente, ki ne potrebujejo nujnega bolnišničnega zdravljenja, je povedal za Hino. Gasilci so reševali ljudi, ujete v ruševinah.

Vojski so priskočili na pomoč nogometni navijači Bad Blue Boys iz Zagreba pri evakuaciji komaj rojenih otrok iz porodnišnice Petrova. Videoposnetek si lahko ogledate spodaj.

Še najmanj ena hiša se je zrušila. Več ljudi naj bi bilo ujetih v ruševinah, še poroča Hina. Aktivirana je zagrebška civilna zaščita. Zaradi manjših požarov so na delu tudi gasilci. V Zagrebu so popokali zidovi na zgradbah, odpadal je omet, prebivalci poročajo o prevrnjenih omarah. Številni prebivalci Zagreba so na ulicah, saj se bojijo novih potresnih sunkov, še navaja HRT.

Odlomil se je tudi vrh južnega zvonika zagrebške katedrale. "Na lastne oči sem videl, kako pada," je za HRT povedal predstavnik tiskovnega urada zagrebške nadškofije Borna Puškarić.

Poškodovan tudi parlament

Veliko poškodb je utrpela tudi pravoslavna stolna cerkev zagrebško-ljubljanske metropolije, kot priča zgornja fotografija. 

Hrvaški mediji medtem poročajo, da je v potresu poškodovano tudi poslopje hrvaškega parlamenta. Tudi v to stavbo je prepovedan vstop, dokler ne bodo preverili varnosti konstrukcije. Z zagrebškega letališča Franja Tuđmana so sporočili, da letališka stavba in steza nista bili poškodovani. Nedeljski letalski promet zato poteka po načrtih, so dodali.

Zaradi silovitega potresa je v bližini tržnice Dubrava na križišču Koledinečke in Gavazzije ulice počila vodovodna cev in poplavila. Ulica je pod vodo, promet je otežen, poroča index.hr.

Pozivi k spoštovanju ukrepov zaradi koronavirusa

"Potres je bil najmočnejši v zadnjih 140 letih," je dejal premier Andrej Plenković in ljudi pred stavbami pozval, naj ostanejo na razdalji in ostanejo mirni. Poleg potresa je Zareb tudi žarišče koronavirusa na Hrvaškem. "Imamo dve krizni situaciji, ki sta protislovni. Centralizirali bomo vse dejavnosti štaba civilne zaščite in vlade, da bi se vzporedno soočali z obema krizama", je dejal Plenković, potem ko je hrvaški državni vrh obiskal porušeno središče Zagreba.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović je po današnjem močnem potresu pozval prebivalce, naj se pomirijo, kolikor se da. Opozoril pa je, da je situacija zaradi pandemije koronavirusa še težja. Zagotovil je, da bodo hitro naredili oceno varnosti stavb v Zagrebu. "Vsekakor bomo naredili vse, da bi naredili najboljšo oceno, kaj je zdaj sploh mogoče narediti," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal minister. Povedal je, da je bilo v potresu poškodovanih precej starejših stavb v središču Zagreba, ki so bile grajene še po starejših standardih. Boljša pa je situacija v drugih predelih Zagreba, je povedal.

Iz nacionalnega štaba civilne zaščite so medtem še posebej pozvali prebivalce, naj kljub strahu zaradi potresa spoštujejo ukrepe za zajezitev koronavirusa in ohranjajo razdaljo do drugih ljudi. "Po potresu pogosto prihaja do medsebojnih izrazov podpore in tolažbe, vendar je zaradi koronavirusa treba preprečiti družbeno bližino," so sporočili.

"Težko vam bo in potrebovali boste uteho, vendar bodite s člani družine ali kakšnim prijateljem, sosedom, ne več," so še poudarili v sporočilu za javnost. Tiste, ki so se umaknili iz svojih stanovanj, so še pozvali, naj se vendarle topleje oblečejo, da se ne bodo prehladili, potem pa zaradi prehladov preobremenili zdravstvo, ker se bodo bali, da imajo koronavirus. "Vzemite jakne, odeje in toplo so oblecite, ko čakate zunaj ali v avtomobilih," so še sporočili.

Božinović je potrdil, da pripadniki hrvaške vojske čistijo ruševine, ki jih je največ na starih stavbah v središču mesta. Na terenu so tudi vse pristojne mestne službe. Gasilci so imeli več kot 65 posredovanj po najhujšem potresu v Zagrebu v zadnjih 140 letih, je poročal hrvaški radio.

Hrvaški minister za zdravstvo Vili Beroš je povedal, da je stanje na zdravstvenem področju relativno dobro. Kot prednostno nalogo je izpostavil preverjanje stabilnosti konstrukcij zdravstvenih objektov. Povedal pa je tudi, da širjenje novega koronavirusa večji izziv kot popotresna situacija.

Težave tudi drugod po državi

Potres je povzročil preglavice tudi več prebivalcem severozahodno od Zagreba, posebej na območju naselja Slani potok pri Gornji Stubici. Morali so evakurati družine iz več vaških hiš, ki so hujše poškodovane in so nevarne za bivanje, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Premikanje tal so začutili tudi v Varaždinu. Iz mestnega štaba civilne zaščite so sporočili, da ni poškodovanih oseb, niti ni bila poškodovana infrastruktura, ki je nujno potrebna za življenje prebivalcev.

Tudi v Karlovcu so potrdili, da jutranji potres ni povzročil večje gmotne škode. Potres je rahlo stresel tudi mesta vzhodno od Zagreba, so povedale priče v Virovitici in Požegi.

Čutili smo ga tudi v Sloveniji

Po podatkih Arsa so potem sledili številni popotresni sunki. Najmočnejši med njimi se je zgodil ob 7.01 z magnitudo 4.4. Ocenili so, da intenziteta potresa v Sloveniji ni presegla 5. stopnje po evropski potresni lestvici.

Seizmolog iz Arsovega urada za seizmologijo Mladen Živčić je povedal, da so potres najbolj čutili v krajih bližje Zagrebu, kot sta Brežice in Bizeljsko. "Zaenkrat nismo dobili poročil o kakršnikoli škodi. Glede na to, kakšna je bila moč potresa, škode tudi ne pričakujemo," je pojasnil. Spomnil je, da smo v Sloveniji leta 1998 imeli še močnejši potres od današnjega. Šlo je za potres z magnitudo 5,6, ki je takrat na veliko noč prizadel Posočje.

Potres so najbolj čutili na območju Občine Brežice oz. v okolici Dobove, večje škode pa ne pričakujejo, je povedal brežiški župan Ivan Molan. Podobno je zatrdil krški župan Miran Stanko.  Molan je povedal, da informacij o morebitni škodi na Brežiškem sicer še niso zbrali, za zdaj pa predvideva, da potres poleg preplaha občanov drugih posledic ne bo pustil. Morda bo potrebno kje nadomestiti kakšen odpadli strešnik, je dejal. Molan je še ocenil, da se je najbolj zatreslo na območju Dobove, kjer sicer tudi sam živi.

Stanko je dejal, da je bilo potres moč čutiti tudi v Krškem, o kakšni povzročeni škodi pa niso dobili poročil. Predvideva tudi, da kakšnih opaznih posledic ne bo, je še dodal.

Seizmologinja Martina Čarman pa je za Radio Slovenija pojasnila, kakšne bi bile posledice, če bi tako močan potres, kot ga je danes doživel Zagreb, prizadel Ljubljano. Po ocenah stroke bi bilo v slovenski prestolnici neuporabnih okoli 190 stavb, približno 4700 bi jih bilo začasno neuporabnih. Kar okoli 55.000 Ljubljančanov pa bi začasno ostalo brez strehe nad glavo, je dejala.

Potres so močno čutili tudi v občinah Kozje, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah. Po prvih podatkih je potres precej vznemiril občane, škode pa naj ne bi povzročil. Kot je povedala županja Kozjega Milena Krajnc, za zdaj nima podatka, da bi potres povzročil kakršnokoli škodo, odpravlja pa se na ogled terena.

Župan Podčetrtka Peter Misja pa je pojasnil, da je že bil na terenu in da na prvi pogled potres ni povzročil nobene škode na objektih. Tiskovna predstavnica občine Šmarje pri Jelšah Sergeja Javornik je dejala, da so prejeli številne klice vznemirjenih občanov, vendar doslej nihče ni prijavil nobene škode. Kozjansko je sicer 20. junija 1974 prizadel močan potres. Njegova magnituda je bila 5,1. V potresu je bilo poškodovanih okoli 5300 zgradb, od katerih so jih kasneje veliko porušili.

Zaradi tehničnih težav na Hrvaški strani so bili nekaj časa zaprti mejni prehodi Rigonce, Obrežje in Slovenska vas proti Hrvaški. Zdaj so ponovno odprti.

Krška nuklearka deluje nemoteno

Potres v Nuklearni elektrarni Krško (Nek) ni povzročil škode. Elektrarna deluje varno in zanesljivo, je potrdila predstavnica za odnose z javnostmi Neka Ida Novak. Po njenih besedah bodo v elektrarni vendarle opravili preventivni pregled sistemov in opreme.

So se pa po potresu v Avstriji spet okrepili pozivi k zaprtju Nuklearne elektrarne Krško (Nek). Politiki so znova opozorili, da Nek predstavlja veliko varnostno tveganje in da se njegova življenjska doba izteka, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. "Tokrat se je morda res vse dobro izšlo, ampak kaj pa naslednjič," je za medije dejal koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ). Poudaril je, da prehod na alternativne vire energije srednje- in dolgoročno gledano nima alternativ.

Namestnik štajerskega deželnega glavarja Anton Lang (SPÖ) in njegova strankarska kolegica Ursula Lackner sta opozorila, da je bil Nek grajen za 40 let delovanja, zato ga bo treba v vsakem primeru zapreti do leta 2023.

Slovenska pomoč na Hrvaško že danes

Slovenija bo še danes na Hrvaško poslala nujno pomoč, za katero je ta zaprosila prek evropskega mehanizma civilne zaščite. Gre za deset opremljenih šotorov za bivanje do 80 oseb s 60 posteljami in 60 spalnimi vrečami ter 20 ogrevalnimi napravami. Ob odpremi pomoči bo navzoč tudi obrambni minister Matej Tonin, so sporočili z ministrstva. Odločitev o pomoči v obliki sredstev za začasno namestitev prebivalcev je danes sprejela vlada. Kor so še zapisali na ministrstvu, bo tovornjak z opremo odpeljal pozno popoldne iz skladišča civilne zaščite v Rojah.

Slovenija se je tako nemudoma odzvala na hrvaško prošnjo za pomoč zaradi potresa v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite, je ob skladišču civilne zaščite v Rojah pojasnil minister Tonin. Kot je dejal, se zdi, da v teh dneh usoda "resnično ne prizanaša". "To je najmanj, kar lahko storimo, da pomagamo našim sosedom v teh kritičnih trenutkih," je pojasnil in izrazil upanje v solidarnost tudi v prihodnje. "Če kdaj, potem Evropa prav danes potrebuje solidarnost in Slovenija jo s to pomočjo tudi izkazuje," je poudaril.

Paket pomoči je po besedah ministra vreden 107.000 evrov, danes okoli 20. ure pa naj bi bil že v Zagrebu. Na meji naj bi tovorno vozilo civilne zaščite dobilo tudi posebno spremstvo, tako da bo pomoč kar najhitreje dostavljena v hrvaško prestolnico.

Slovenski premier Janez Janša je po današnjem močnem potresu na območju Zagreba že govoril s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem in Hrvaški ponudil pomoč, je Janša sporočil na Twitterju. Zunanji minister Anže Logar pa je telefonu govoril s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom ter mu prav tako ponudil pomoč Slovenije. "Z vami smo," je napisal na Twitterju. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je tvitnil, da z zaskrbljenostjo spremlja vesti iz sosednje Hrvaške, kjer ima mnogo prijateljev.

Pomoč Hrvaški je ponudil tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, ki je na Twitterju zapisal, da pozorno spremljajo, kaj se dogaja Hrvaškem in da so v stiku z oblastmi. "Pripravljeni smo pomagati," je zagotovil komisar iz Slovenije.

Solidarnost s Hrvaško sta izrazila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "EU je z vami, ostanite trdni," je tvitnila Von der Leynova po pogovoru s Plenkovićem. Michel pa mu je zagotovil, da "EU stoji skupaj z našimi prijatelji in je pripravljena pomagati".