Dr. Gorazd Janez Pretnar

"Za razliko od covida kužnost nastopi šele s prvimi simptomi. Vsekakor priporočam nošenje zaščitne maske tistim, ki bodo v izolaciji v domačem okolju, saj se virus opičjih koz prenaša med drugim kapljično in preko aerosolov," pravi Pretnar.

Za primerjavo, herpes zoster se prične z mehurčkom, v katerem je prozorna tekočina. Medceličnina se izlije in nastane mehurček. Ko ta poči, se virus raznese po koži in poišče nove celice, ki jih želi okužiti. Večina se raznese naokrog, na posteljnino, na predmete, z rokovanjem, objemanjem, razlaga primorski znanstvenik. Podobno velja za virus opičjih koz.

Pretnar: Osebna higiena je zelo pomembna

"Zato je zelo smiselno, da domače zaščitimo in da si tudi domači nataknejo maske," dodaja Pretnar ob vseh ostalih izredno pomembnih higienskih načelih, kot je uporaba svoje brisače, zobne ščetke, dezinfekcija kljuk, straniščnega pokrova, "še bolj striktno kot pri koronavirusu".

Ker je osebna higiena zelo pomembna, se moramo počasi pripraviti, da se bodo v javne ustanove, trgovine, na avtobuse vrnila razkužila na vhodu. "A počakajmo, da vidimo, kako dolge bodo verige. Ne pričakujemo, da bo prišlo do epidemičnih razsežnosti. Največ je odvisno od morale ljudi, od vsakega posameznika, da poskrbi, da okužbe ne bo širil. Mislim, da ni potrebne nobene panike," pojasnjuje Pretnar, ki ima popolno zaupanje v skupino strokovnjakov, ki je danes podrobneje predstavila pojav virusa opičjih koz pri nas.

Dr. Mario Fafangel

"Zadeva ni preambula nove epidemije, ampak gre za posamične primere, ki jih obvladujemo," je povedal predstojnik centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel. Poudaril je, da je bolezen epidemiološko lažje obvladljiva kot covid-19 in gre za že znano bolezen.

Fafangel: Tveganje za splošno prebivalstvo je ocenjeno za nizko

Bolezen opičjih koz je tako bistveno manj prenosljiva kot covid-19, poleg tega je oseba kužna šele po pojavu simptomov, podobnim gripi, in izpuščaju. Ta spominja na izpuščaj ob vodenih kozah oz. noricah, vendar so kožne spremembe bistveno večje in lahko pustijo brazgotine, je pojasnila predstojnica ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc.

Bolezen se sicer začne s povišano telesno temperaturo, glavobolom, bolečino v mišicah, povečanimi bezgavkami, izpuščaj se pojavi približno čez dva dni. Najprej kot madeži na koži, nato nastanejo mehurčki, ki počijo, ko se rane zacelijo in krasta odpade, pa oseba ni več kužna. "Zapletov ni pričakovati, razen če bi prišlo do dodatne okužbe z bakterijami in bi se kožne spremembe zagnojile," je dodala Lejko Zapančeva.

"Tveganje za splošno prebivalstvo je ocenjeno za nizko. Večje je tveganja za osebe, ki imajo več tesnih stikov," je dejal Fafangel. Do prenosa namreč prihaja ob tesnem stiku, in sicer ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega, na primer posteljnino, je pojasnil.

Prav tako lahko pride do okužbe z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično, če ima oseba znake respiratorne okužbe. Tudi v primeru takšnega prenosa mora biti stik tesen in trajati mora nekaj časa, zato ni bojazni, da bi se bolezen hitro prenašala.

Fafangel je prepričan, da bomo verigo prenosov v Sloveniji hitro ustavili, pri tem pa je ključno upoštevanje zdravniških priporočil. Osebe, ki so bile v tveganem stiku z okuženim, naj bodo v 21 dneh od stika pozorne na svoje zdravstveno stanje. Bolezen opičjih koz sicer ni karantenska, zato se lahko v tem obdobju prosto gibljejo. Okuženim osebam pa priporočajo, da ostanejo doma tri tedne oz. dokler ne odpadejo kraste.

BONUS VIDEO: Kaj menite o incidentu na Prazniku refoška?

Lejko Zupančeva okuženim osebam še svetuje, naj se izogibajo tudi stikom z družinskimi ljubljenčki, sploh z manjšimi, kot so glodavci, ki se lahko okužijo in ki bi lahko teoretično predstavljali rezervoar za nadaljnje širjenje. Če gre okužena oseba v javnost, naj uporablja kirurško masko.

Vodja laboratorija na katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Tatjana Avšič-Županc je povedala, da so že ob prvih informacijah o izbruhih v tujini pripravili protokole za ravnanje ob sumu na okužbo z virusom opičjih koz.

Virus opičjih koz. Foto: NIJZ

O sumu so jih obvestili v ponedeljek popoldne, okužbo so takoj potrdili s tremi PCR-testi. Vzorec trenutno sekvencirajo, da ugotovijo njegovo nukleotidno zaporedje. Obstajata dve različici virusa, zahodnoafriška in centralnoafriška. Prva, ki se širi v zadnjem času, je blažja, moški, ki so mu v Sloveniji potrdili okužbo, je okužen s to različico, je še povedala.

Lejko Zupanc: Moški, pri katerem so v ponedeljek potrdili okužbo, ni v bolnišnici

Za zdravljenje opičjih koz je registrirano eno zdravilo - tecovirimat, ki ga v Evropi trenutno ni, se pa pogajajo o dobavi manjših količinah, če bi bile potrebne. Drugo zdravilo, cidofovir, pa je na voljo, je povedala Lejko Zupančeva. Pri večini okuženih sicer ni potrebna hospitalizacija, tudi moški, pri katerem so v ponedeljek potrdili okužbo, ni v bolnišnici.

Trenutno sta za preprečevanje bolezni na voljo dve cepivi; eno je cepivo proti črnim kozam, ki je učinkovito tudi proti opičjim kozam, in drugo, ki je registrirano tako za opičje koze kot za črne koze. Z njim bi bilo po besedah infektologinje najbolj smiselno cepiti laboratorijske delavce. O dobavi tega cepiva se že pogajajo.

Stanje budno spremlja tudi ministrstvo za zdravje, po potrebi po sprejelo ukrepe, je povedala vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu Mojca Gobec. Stroka je medtem že predlagala, da se opičje koze uvrstijo na seznam poklicnih bolezni po zakonu o nalezljivih boleznih, kar bo po njenih besedah omogočilo spremljanje in boljšo komunikacijo z mednarodnimi organizacijami.

O prvem primeru opičjih koz v Sloveniji so sicer obvestili že vse pristojne mednarodne institucije.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opičje koze povzroča virus, soroden virusu, ki je kriv za bolezen črnih koz, ki je bila z globalno kampanjo cepljenja izkoreninjena leta 1980. Gre za bolezen, ki se na ljudi prenese z živali, praviloma z glodavcev in primatov, in se najpogosteje pojavlja v tropskih gozdnatih predelih Srednje in Zahodne Afrike.