V kontekstu predlogov, ki jih je na vlado včeraj popoldne poslala strokovna skupina za covid-19 z ministrom Tomažem Gantarjem na čelu, smo se obrnili na koprskega mikrobiologa Gorazda Janeza Pretnarja. Vprašali smo ga, kaj meni o predlogih, da se za 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja prekine omejitev gibanja med občinami in sprosti ukrep policijske ure. Nekaj nasvetov, kako naj si letošnje praznike prilagodimo, da bodo prijetni, pa je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
PRETNAR SE S PREDLOGOM GANTARJA NE STRINJA: "Zaradi sproščanja si ne predstavljam odprtja šol pred 15. januarjem"
Koper
"Mislim, da nismo v tej situaciji, da bi lahko tako sprostili," pravi dr. Pretnar in dodaja, da "tukaj najbrž veliko vlogo igra psihologija. Ljudje so ne samo naveličani, ampak tudi v raznoraznih stiskah". "Recimo to, da se bodo odprle trgovine s tehničnim blagom, da si kupimo kaj, kar se nam je v tem času pokvarilo, to je v redu. Ampak to, da bi pa sprostili občinske meje … Mislim, da še nismo na tisti točki," je jasen.
"Vidim, da gre pri tem za bitko med znanjem in varovanjem zdravja ter kapitalom. In kot v vseh ostalih zgodbah v glavnem na koncu zmaguje kapital," pojasni mikrobiolog in nadaljuje, da "to, kar se bo dogajajo po tem, bo treba pripisati ministru Počivalšku".
"Približno takšno mnenje imam, kot sem ga imel avgusta. Takrat je bil moj predlog, da bi 14 dni počakali s šolo. Seveda tega nismo naredili. V tem trenutku imamo kar velik del populacije zaprt in zavedati se moramo, da je mnogokratnik stikov pri odraslih še lahko majhen. Če pa pogledamo mnogokratnik otrok, je ta lahko 20, 30 ali celo več. Otroci se niso sposobni držati teh omejitev. Glede na to sprostitev, ki prihaja, si ne predstavljam odprtja šol pred 15. januarjem," še pove Pretnar.
"Tudi maske na prostem bi morale po mojem mnenju ostati. Na pločniku ali na tržnici si ne predstavljam, da bi lahko z nekom držal dva metra razdalje. Tudi če je pločnik prazen, če se srečamo z nekom, se srečamo najmanj na meter razdalje," pove in svetuje tistim, "ki se ščitijo in so do sedaj nosili maske na način, da so bili fer do mimoidočih, da poskusijo poseči po drugi vrsti maske, kot so fpp3, ki ščiti druge in hkrati zelo dobro tudi tistega, ki jo nosi".
Navodila NIJZ za preživljanje letošnjih praznikov
Ob prihajajočih praznikih je posebna navodila pripravil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Hvaležnost, prijaznost in nasmeh imajo neskončno moč ter ne stanejo nič. S hvaležnostjo in prijaznim odnosom do sebe in drugih lahko naredimo praznike prijetne ter zadovoljne, je NIJZ zapisal na spletni strani.
Za boljše počutje pomembna realna pričakovanja in hvaležnost
Ni nujno, da bodo prazniki takšni, kot si jih želite ali pričakujete. Zato prebivalcem svetujejo, naj imajo realna pričakovanja in sprejmejo situacijo takšno, kot je. Tistim, ki se s svojci ali prijatelji letos ne bodo mogli obiskati, priporočajo, da stike ohranijo s pomočjo klica ali pošte.
Spomnili so tudi na hvaležnost za tisto, kar imamo, ter prijaznost do sebe in drugih. Prebivalcem predlagajo, naj poiščejo pozitivne stvari v vsakem dnevu.
Priporočajo pa tudi, naj si prebivalci poiščejo družbo, če je nimajo. Svetujejo, naj pokličejo bližnje ali pa koga, ki je osamljen, naj napišejo pismo ali voščilnico. Poiščejo lahko tudi družabne skupnosti ali dogodke, ki se izvajajo prek interneta. Sodelujejo lahko tudi v prostovoljskih aktivnostih, ki so dober način za popestritev dneva in spoznavanje ljudi.
Poskrbeti je treba tudi za lastno zdravje
Svetujejo tudi, naj prebivalci ne opustijo zdravih navad. Prenajedanje in pomanjkanje zadostnih telesnih aktivnosti dolgoročno pripomore k simptomom stresa in slabega počutja. Pozvali so, naj se izogibajo tobaku in alkoholu.
Prebivalcem priporočajo tudi, da poskrbijo za dovolj spanja in primerno fizično aktivnost. V dan naj vključijo vsaj uro gibanja. Svetujejo tudi vaje za sproščanje.
Treba pa si je vzeti tudi čas za ustvarjalnost. "Vzemimo si čas zase. Poiščimo aktivnosti, ki nas veselijo in krepijo našo ustvarjalnost. Če si vzamemo nekaj trenutkov zase, bomo lahko hitreje kos vsem obremenitvam, ki nam jih vsak dan prinese," so priporočili.
Prazniki so priložnost za pomoč bližnjim
V odnosu z bližnjimi se je dobro opremiti s potrpežljivostjo. Na NIJZ predlagajo prebivalcem, da poskusijo sprejeti družinske člane in prijatelje takšne, kot so, kar ne pomeni, da se je treba z njimi strinjati. Poudarili so, da smo v tem času vsi lahko v stiski ali pod stresom.
Svetujejo, naj si prebivalci priznajo svoje občutke in o njih spregovorijo. Normalno je, če se kdaj počutimo jezne, žalostne, tesnobne, zaskrbljene, a je treba to izraziti na primeren način, so poudarili.
Decembrski prazniki so priložnost, da si stojimo ob strani in si pomagamo. "Zavedajmo se, da je občutek osamljenosti za marsikoga v teh dneh lahko zelo hud, zaradi česar je čas, ki ga namenimo sočloveku, najbolj dragocen," so poudarili.
Če pa se znajdejo v stiski sami ali kdo od bližnjih, pa naj poiščejo pomoč. "To, da poiščemo pomoč ni znak šibkosti ali poraza, temveč znak skrbi zase," so izpostavili.
Kje je mogoče najti strokovno pomoč?
Psihološko podporo ob epidemiji covida-19 in razbremenilne pogovore 24 ur na dan nudijo svetovalci na brezplačni telefonski številki 080 51 00.
Otrokom in mladostnikom je na številki 116 111 na voljo TOM telefon. Svetovalci so na voljo vsak dan med 12. in 20. uro, klic je brezplačen.
Ženske in otroci, ki so žrtve nasilja, se lahko po pomoč obrnejo tudi na Društvo SOS. Klice sprejemajo vsak delovnik od 9. do 15. ure na številki 031 699 333. Klic vam lahko tudi vrnejo, tako da z njim nimate stroškov. Nudijo pa tudi pogovor s psihoterapevtko. Med 12. in 18. uro so dosegljivi tudi na 080 11 55. Dosegljivi so tudi po elektronski pošti, ki jo sprejemajo na naslov drustvo-sos@drustvo-sos.si. Obe varni hiši delujeta tudi med epidemijo ter sprejemajo ženske in otroke, ki so žrtve nasilja.
Žrtvam nasilja v družini ali v intimnopartnerskem odnosu pomaga tudi Društvo za nenasilno komunikacijo. Za telefonsko svetovanje jih je mogoče poklicati vsak dan od 8. do 16. ure na 031 770 120 in 031 546 098.
Ljudem, ki se soočajo s stiskami ob umiranju bližnje osebe in žalovanju, pa razbremenilne pogovore nudi Sočutni telefon Slovenskega društva Hospic. Podporo žalujočim nudijo na telefonski številki 051 419 558, spremljanje umirajočih pa na številki 051 426 578. Več kontaktov je na voljo tudi na spletni strani NIJZ.
Komentiraj
Pa lep dan se naprej ;)