Policisti so v zadnjih letih obravnavali manj vlomov v osebna vozila, a ugotavljajo, da do teh kaznivih dejanj še vedno prihaja. Do vlomov največkrat pride v večjih mestih in na parkiriščih, ki jih uporabljajo pohodniki. Storilci se odločajo za vlome predvsem v primerih, ko lastniki pustijo (vrednejše) predmete na vidnih mestih v vozilu.

Storilci običajno izberejo parkirana vozila na večjih parkirnih površinah, na osamljenih krajih, na neosvetljenih parkirnih prostorih v bližini šol, vrtcev in pokopališč. Kazniva dejanja se pojavljajo skoraj povsod in ob različnih delih dneva. Pomembna okoliščina, ki jo izkoriščajo storilci, je priložnost, ki jo vidijo v predmetu, ki je na vidnem mestu v vozilu. Najpogosteje odtujeni predmeti iz vozila so torbice, denarnice, navigacijske naprave, avtoradii, prenosni računalniki in mobilni telefoni.

Storilci za izvršitev kaznivega dejanja uporabljajo več načinov, od razbijanja stekla do nasilnega odklepanja ključavnice in uporabe tehničnih pripomočkov. Za izvršitev običajno potrebujejo le nekaj sekund. Materialna škoda, povzročena z vlomom, velikokrat presega vrednost odtujenega predmeta, saj se storilci ne ozirajo na znamko ali letnik vozila. Upoštevati pa je treba še posredno škodo, ki nastane npr. pri tatvini denarnice, saj je treba preklicati kartice in dokumente ter nabaviti nove.

Poudarjajo, da na vidnem mestu v vozilu ne puščate ničesar, kar bi lahko vzpodbudilo zanimanje storilcev. Predmeti naj ne bodo na vidnem mestu niti za kratek čas, npr. v času parkiranja vozila pred vrtcem, ko spremimo otroka. Uporabniki vozila naj predmete med svojo (tudi krajšo) odsotnostjo pospravijo v prtljažni prostor. Priporočajo, da lastniki vozil pri zaklepanju z daljincem, kljub vsem znakom, da naj bi bilo vozilo zaklenjeno, še fizično preverijo, da je vozilo res zaklenjeno. V preteklosti so obravnavali osebe, ki so uporabljale 'motilce', ki preprečijo zaklepanje vozila, kljub temu da je vozilo dalo znak, da je bilo zaklepanje opravljeno.