Na torkovi konferenci so razglasili zmagovalce za nagrado Zlati kamen in podelili priznanja za razvojno najbolj prodorne občine in priznanje Občina zdravja, ki jo podeljujejo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in jo je letos prejela Nova Gorica. Najboljšim je nagrade podelil minister za javno upravo Franc Props.

Murska Sobota pri svojem razvoju pogosto pionirsko uvaja nove in inovativne prijeme, kraj pa je uspešno prebrodil zelo hudo krizo in je tudi po merljivih kazalnikih med tistimi, ki so napredovali najbolj, so nagrado utemeljili organizatorji.

Prekmurska prestolnica se je v finale letošnjega tekmovanja uvrstila kot zmagovalka v regiji vzhodne Slovenije. Preostale tri zmagovalke so še Ribnica v jugovzhodni in osrednji Sloveniji, Slovenj Gradec v regiji od Koroške do Posavja ter Tržič v zahodni Sloveniji.

Med finalistke za naziv razvojno najbolj prodorne občine za Zahodno Slovenijo sta se letos uvrstili tudi dve primorski občini, in sicer Občina Piran in Občina Brda.

Občina Piran se je po poročanju predstavnikov tekmovanja Zlati kamen uvrstila v finale zlasti zaradi transparentnosti in vključevanja javnosti na področju prostorske politike. Izpostavili so tudi to, da je pri občinski prostorski politiki Pirana občudovanja vredno dejstvo, da izjemno veliko skrb posvetijo komunikaciji s tamkajšnjimi prebivalci. Občino so opisali kot obalni biser, ki s svojo arhitekturo in morjem očara vsakega obiskovalca.

Za Občino Brda, ki je znana po svojih slikovitih vinogradih in bogati kulturni dediščini so zapisali, da v evropskih okvirih velja kot ena najboljših praks razvoja lokalne skupnosti. Izpostavili so uspešen razvoj Brd na področju butičnega turizma in to, da zaradi njihove učinkovite promocije lahko zgodbe o Brdih najdemo v vodilnih svetovnih medijih.

Konferenco, ki je v torek potekala v Festivalni dvorani v Ljubljani, je odprl minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, skozi ves dan pa so potekala predavanja z osredotočenjem na pomanjkanje stanovanj, sodelovanje med državno in lokalno ravnjo za razvoj neprofitnih stanovanj, problematiko prepovedanih drog, vključevanje lokalnih skupnosti v odločitvene procese in zeleno financiranje za občine.

Minister Props je temo prostorskega načrtovanja izpostavil kot izjemno aktualno in pomembno, saj da v luči nedavnih naravnih katastrof predstavlja tako izziv kot priložnost. "Upravljanje prostora je izjemno občutljiva in pomembna naloga, ki zahteva ne le tehnično znanje in strokovnost, ampak tudi globoko razumevanje potreb skupnosti in občutljivo ravnovesje med razvojem in ohranjanjem," je dejal minister. Lanske poplave so po njegovih besedah razkrile pomanjkljivosti v načrtovanju in poudarile potrebo po premišljenem prostorskem urejanju.

Ob tem je posebej poudaril pomen vključevanja občanov v procese odločanja in oblikovanja prostorskih načrtov, ki so ključni za kakovost življenja v skupnosti. Kot je dejal, je upravljanje prostora izjemno občutljiva in pomembna naloga, ki jo morajo občine in načrtovalci izvajati z vso pozornostjo in ob upoštevanju tako usmeritev iz državnih prostorskih aktov kot razvojnih potreb občine in drugih zahtev v postopkih priprave prostorskih aktov.