Kakšno je bilo življenje v Glemu včasih in kakšni spomini jih vežejo na ta kraj, so nam povedali tamkajšnji domačini. "Jaz sem res domorodec. Brez 50 leti so bile tukaj krave, ovc nismo imeli, sem in tja je bila kakšna koza in kakšen osel. Čisto drugačno je bilo kot je danes. Bili smo samozadostni, sami smo si pridelali pridelke, nekaj smo prodali. Praktično smo skoraj vse imeli doma," je opisal Oras Jerman.

Artur Jerman pa: "Lepo otroštvo, dosti lepše kot zdaj, in tudi težko otroštvo. Vstalo se je zjutraj, delalo, in potem šola."Igrače pa so si izdelovali kar sami.

Tisti, ki so se v Glemu rodili, se spominjajo, da je bilo otroštvo težko. Veliko so morali delati, v vasi pa niso imeli niti vode. Že kot majhni otroci so jo s posodami hodili iskat k izviru in jo na glavah prinesli v vas. Tudi nona Nerina se spominja otroštva na vasi – kako so na glavi nosili svitek in na njem posodo, pa kdaj so dobili štirno. In še marsikaj so nam o tej istrski vasici, kjer je danes le okoli 50 prebivalcev in kamor danes prihajajo predvsem 'vikendaši', povedali domačini, tudi vnuk none Nerine. Več pa v videoposnetku na vrhu članka.