Poleg tega ima omenjeni ribnik visoko pedagoško vrednost, saj lahko otroci in mladi v različnih izobraževalnih ustanovah spoznavajo osnove akvaponike, problem nizke samooskrbe v Sloveniji in problematiko invazivnih živali. Urbani ribnik je izjemno atraktiven, zato se ga lahko uporabi tudi kot orodje za osveščanje javnosti.

Študenti študijskih programov Sredozemsko kmetijstvo, Biodiverziteta in Varstvo narave Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) so se od februarja do julija 2019 v okviru projekta Po kreativni poti do znanja 2017-2020 Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije 'Urbani ribnik z akvaponiko – inovativno naravovarstvo, samooskrba in pripomoček delovne terapije v domovih za ostarele' najprej seznanili s celotnim postopkom izdelave urbanega ribnika z akvaponiko, potem pa so poskrbeli za samo postavitev. Študentka študijskega programa Zdravstvena nega Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem (UP FVZ) je medtem oblikovala vprašalnik o primernosti urbanih ribnikov z akvaponiko in vodnih živali v terapevtske namene v domovih za ostarele ter nato izvedla anketiranje, kjer že imajo vzpostavljene tovrstne urbane ribnike.

Kaj so pokazali rezultati vprašalnika, si lahko preberete na portalu Univerze na Primorskem - Up budi s klikom na spodnjo povezavo.