Furs je po novem letu začel izdajati sklepe o izvršbi po Šutarjevem zakonu, ki omogoča rubež denarne socialne pomoči, kar je bilo prej nedotakljivo. Takšnih primerov je bilo do zdaj 1.117. Med njimi so tudi posamezniki, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve, piše portal N1.

Finančna uprava je posredovala podatke o 50 največjih dolžnikih z neplačanimi globami. Gre za osebe, ki so v zadnjih desetih letih nabrale največ prekrškov – po tem obdobju namreč dolg zastara. Na vrhu seznama je posameznik s kar 466 prekrški in več kot 82.000 evri dolga. Najvišji skupni dolg, več kot 139.000 evrov, ima oseba s 185 prekrški. Če bi takšnemu dolžniku mesečno rubili celotno socialno pomoč, bi za poplačilo potrebovali več kot 23 let neprekinjenih rubežev.

Kaj se zgodi z dolgovi, če se dolžnik zaposli?

A v praksi takšen scenarij ni mogoč. Furs socialno pomoč lahko rubi le za globe, nastale po uveljavitvi zakona, torej po 1. januarju 2026, in le pod pogojem, da je posameznik v zadnjih dveh letih storil vsaj tri prekrške. Stari dolgovi, za katere so bili sklepi o izvršbi izdani pred tem, socialne pomoči ne morejo bremeniti.

Ti starejši dolgovi pa lahko pridejo na vrsto, če se dolžnik zaposli. Takrat lahko Furs poseže po delu plače, vendar zakon določa omejitve: zarubiti je mogoče največ dve tretjini plače, dolžniku pa mora ostati vsaj 76 odstotkov minimalne plače.

Furs pojasnjuje, da sklepi o izvršbi pri bankah ostanejo aktivni do deset let, če jih zaradi pomanjkanja sredstev ni mogoče realizirati. V tem času lahko posežejo po različnih prilivih na račun – od plače do nakazil tretjih oseb. Po zakonodaji je mogoče rubiti tudi socialno pomoč, če je prejemnik ne dvigne v enem mesecu od nakazila.

Narašča število nadomestnih zaporov

Dolžniki imajo možnost dogovora o obročnem plačilu glob, in sicer do 12 obrokov. Tak dogovor lahko prepreči popoln rubež socialne pomoči. Vloga za obročno plačilo se lahko vloži kadarkoli, tudi po začetku izvršbe, brez preverjanja dohodkov ali premoženja. Če dolžnik obrokov ne plačuje redno, zapadejo v plačilo vsi preostali zneski.

V letu 2025 je Furs za prekrške, ki niso davčne narave, odobril 5.430 obročnih plačil. Kljub temu se povečuje število tistih, ki dolgove poravnavajo z nadomestnim zaporom. Leta 2020 je bilo takih oseb 42, leta 2024 pa že 181. V zaporu lahko dolžnik odsluži največ 90 dni, pri čemer vsak dan pomeni poplačilo 100 evrov globe – skupaj največ 9.000 evrov.

Še več je primerov, ko Furs sodiščem predlaga nadomestni zapor. Leta 2023 je bilo takih predlogov 668, leto pozneje 834, lani pa že 1.295. Sodišče lahko zapor odredi šele, ko so izčrpane vse možnosti upravne izvršbe.

Kot alternativa zaporu obstaja tudi delo v splošno korist, o katerem odloča sodišče. Predstavniki romske skupnosti so ob tem predlagali več sprememb zakonodaje: podaljšanje obdobja obročnega odplačevanja na pet let za dolgove nad 2.000 evrov ter možnost, da bi dolžnik sam zaprosil za delo v splošno korist po hitrejšem postopku.

Romska skupnost: zasegi vozil ne koristijo

Opozarjajo tudi na socialne posledice rubežev, zlasti v romskih naseljih jugovzhodne Slovenije, kjer ni urejenega javnega prevoza. Zasegi vozil po njihovem mnenju pogosto ne koristijo nikomur – dolg se zaradi stroškov postopkov celo poveča, hkrati pa dolžniki izgubijo možnost, da bi sploh prišli do dela ali osnovnih storitev.

Zato predlagajo, da bi dolžniki, ki redno poravnavajo obroke, lahko obdržali vozilo ter da bi se socialna pomoč rubila le storilcu prekrška, ne celotnemu gospodinjstvu. Na to so opozorile tudi socialne institucije, ki poudarjajo, da v socialni državi osnovna sredstva za preživetje ne bi smela biti predmet izvršbe, še posebej ne na škodo otrok.